Page 116 - Meje vedenja
P. 116
Katja Vrhunc Pfeifer
še posebej pomemben, saj vključuje celotno družinsko okolje in otroku nudi
večjo podporo. Družinska terapija je pomemben terapevtski pristop, ki se
osredotoča na dinamiko in odnose v družini ter njihov vpliv na posameznika.
Številne raziskave so njeno učinkovitost pokazale pri obravnavi različnih te-
žav in motenj (Delvey, 1984; Bandel, 13).
Vedenjske intervencije se osredotočajo na spodbujanje želenega vedenja s
pozitivno okrepitvijo, obenem pa postavljajo jasne meje in uvajajo dosledne
posledice za neprimerno vedenje. Strukturiran in rutinski pristop je zelo ko-
risten za otroke, ki imajo težave s samokontrolo, saj jim daje občutek predvi-
dljivosti in varnosti.
Socialne veščine so pomemben del posameznikovega osebnostnega raz-
voja in imajo ključno vlogo pri uspešnem vključevanju v družbo. Raziskave
kažejo, da je razvijanje socialnih veščin ključno za otroke in mladostnike, saj
jim omogoča boljše vključevanje v vrstniške skupine, uspešnejše reševanje
konfliktov in razvoj pozitivnih odnosov. Učenje socialnih veščin pogosto po-
teka v obliki delavnic, kjer se otroci učijo empatije, sodelovanja in reševanja
konfliktov. S pomočjo igre vlog lahko v varnem okolju vadijo socialne interak-
cije, kar jim pomaga pri boljšem vključevanju v družbo (Rozman, 6).
Izjemno pomembna je tudi krepitev čustvene pismenosti in regulacije, kjer
se otroci učijo prepoznavanja in izražanja čustev na primeren način. Tehni-
ke sproščanja, kot so globoko dihanje, meditacija ali čuječnost (Križaj, 1;
Krajnc, ), jim pomagajo pri obvladovanju stresa in tesnobe.
Podpora v šolskem okolju vključuje prilagoditve, kot so individualni izobra-
ževalni načrti, ki pouk prilagodijo otrokovim potrebam (Zakon o usmerjanju
otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), 11). Usposabljanje učiteljev za delo
z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter mentorstvo ali vključitev v
manjše učne skupine dodatno pripomoreta k njihovemu napredku (Krajnčan
in Vrhunc Pfeifer, 4).
V določenih primerih je potrebna tudi medicinska obravnava. Kadar gre za
motnje, kot so ADHD, depresija ali anksioznost, lahko zdravnik predpiše zdra-
vila, ki v kombinaciji z drugimi terapevtskimi metodami izboljšajo otrokovo
stanje (Štuhec, ).
Ustvarjalne terapije, kot so terapija z umetnostjo, glasbena terapija ali ples-
na terapija, so še posebej primerne za otroke, ki se težko izražajo verbalno.
Te terapije spodbujajo samospoznavanje in čustveno izražanje ter lahko ot-
rokom omogočijo nove načine za razreševanje notranjih konfliktov. Vključe-
vanje otrok v skupnost, npr. s športom, hobiji ali prostovoljstvom, prav tako
pozitivno vpliva na njihovo samospoštovanje in občutek pripadnosti. To jim
pomaga pri vzpostavljanju zdravih odnosov z vrstniki in odraslimi ter izbolj-
116
