Page 113 - Meje vedenja

Vzgojno-izobraževalne institucije: od detekcije do strokovne podpore

− PCL:YV (Psychopathy Checklist: Youth Version),
− Static-99,
− MAYSI (Massachusetts Youth Screening Instrument).
V Sloveniji pa se v te namene najpogosteje prakticirajo ASEBA, vprašalnik
za oceno osebnosti PAI, MMPI-A ter Rorschachov diagnostični preizkus. Ven-
dar opozarjamo, da je uporaba testov odvisna od posameznikovih težav in
odkrivanja vzrokov, ki se razlikujejo od primera do primera.
Po začetnem obširnem opazovanju in uporabi ustreznih metod ter tehnik
je potrebna obsežna ocena, ki določi specifične vedenjske in razvojne moči
ter šibkosti otrok. Formalna diagnoza morda ni potrebna, če obstaja celovit
sistem za identifikacijo otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnja-
mi že v zgodnjih fazah. Takšen sistem omogoča tudi učinkovite intervencije
za obravnavo vedenjskih in razvojnih težav. V primeru postavljenih uradnih
diagnoz oz. zaznanih težav je potreba diagnostika, ki jo bomo predstavili v
nadaljevanju.

Diagnostika čustvenih in vedenjskih motenj
Diagnostika čustvenih in vedenjskih težav ter motenj je celovit proces, kate-
rega namen je prepoznavanje, ocenjevanje in razvrščanje težav, ki vplivajo
na čustva, vedenje in splošno duševno zdravje posameznika. Torej lahko v
sam proces diagnostike vključimo tudi že prej omenjeno detekcijo ter iden-
tifikacijo; vsi pojmi skupaj se namreč prepletajo in jih med sabo težko strogo
ločimo. Cilj je razumeti naravo in obseg težav, prepoznati morebitne vzroke
ter oblikovati ustrezen načrt za pomoč, podporo ali po potrebi zdravljenje.
Proces diagnostike vključuje različne metode in orodja, ki omogočajo prido-
bitev poglobljenih vpogledov v posameznikovo čustveno in vedenjsko stan-
je (Kobolt in Rapuš-Pavel, 4; Koller-Trbović, 1996; Martinjak, 4).
Diagnostika se prične s prepoznavanjem težav, kjer strokovnjaki ugotav-
ljajo, ali posameznik kaže znake, kot so dolgotrajna žalost, tesnoba, impul-
zivnost, agresivnost, socialni umik ali težave pri uravnavanju čustev. Sledi
zbiranje informacij iz različnih virov, kar vključuje intervjuje z osebo, njenimi
skrbniki ali drugimi pomembnimi akterji, opazovanje vedenja, uporabo vpra-
šalnikov in standardiziranih ocenjevalnih lestvic ter analizo zgodovine težav.
Pri tem se upoštevajo sprožilci, trajanje in dinamika težav. V omenjeno fazo
tako uvrščamo že prej podrobno predstavljeni detekcijo in indentifikacijo.
Pomemben del diagnostike je uporaba različnih diagnostičnih orodij, kot
so klinični intervjuji, psihološki testi ter standardizirane lestvice7 za merjenje

7 Že predstavljeni v razdelku o detekciji in identifikaciji.

113