Page 110 - Meje vedenja
P. 110

Katja Vrhunc Pfeifer

                  ne) vedenjske težave. Otroci so nato ocenjeni glede na odstopanja v svojih
                  vedenjskih vzorcih v primerjavi s svojimi sovrstniki.
                    V naslednji fazi vzgojitelji izpolnijo ocenjevalne lestvice, ki zajemajo tako
                  adaptivna kot neadaptivna vedenja. Posebna pozornost je namenjena ključ-
                  nim dogodkom, kot so izbruhi jeze, ter interakcijam otrok z vrstniki. Ta del
                  ocenjevanja omogoča natančnejši vpogled v vzorce otrokovega vedenja in
                  morebitne težave v socialnem okolju.
                    V tretji fazi v proces ocenjevanja vstopijo starši, ki izpolnijo vprašalnike, na-
                  menjene dopolnitvi podatkov o otrokovi zgodovini ter njegovem vedenju v
                  domačem okolju. Hkrati strokovnjaki opravijo neposredno opazovanje otro-
                  kovih socialnih interakcij in vedenja v skupini ali razredu, kar omogoča ce-
                  lostno razumevanje njegovega vedenja v različnih kontekstih.
                    Zaključna faza programa je namenjena nadaljnji podpori otrokom, ki pre-
                  segajo klinične prage vedenjskih težav. Ti otroci so usmerjeni v dodatne inter-
                  vencije ali podporne storitve, kar lahko vključuje napotitev k specialistom ali
                  vključitev v ciljno usmerjene programe, ki so prilagojeni njihovim specifičnim
                  potrebam.
                    Poleg tega program ESP vključuje kurikulum za spodbujanje samoodločan-
                  ja, ki temelji na zgodnjem opismenjevanju in socialnem učenju. S pomočjo
                  zgodb, pesmi in učnih centrov otroci razvijajo socialne veščine in samoza-
                  vedanje. V program so vključeni tudi starševski izobraževalni programi, ki
                  staršem pomagajo pri krepitvi enakih veščin v domačem okolju, s čimer se
                  zagotavlja celovita in usklajena podpora otrokovemu razvoju.6
                    Eden izmed najpogosteje uporabljenih instrumentov za zaznavanje pri-
                  merov, ki potrebujejo specialistično obravnavo pri otrocih in mladostnikih,
                  je dimenzionalni, večinformacijski model ASEBA (iz angl. Achenbach System
                  of Empirically Based Assessment) (Achenbach in Rescorla, 1). Ta model
                  vključuje tri teste: Child Behavior Checklist (CBCL) za starše, Youth Self-Report
                  (YSR) kot samoocenjevanje mladostnikov ter Teacher Report Form (TRF) za
                  učitelje. Avtorji modela ASEBA priporočajo, da klinična ocena otrok vključuje
                  večperspektivni pristop in upošteva različne kontekste otrokovega vedenja
                  (Achenbach, 6).
                    Model ASEBA je dokazal svojo uporabnost pri zaznavanju psihopatoloških
                  težav (Deutz idr., 16; Van Meter idr., 14; Völkl-Kernstock idr., 16) in sprem-
                  ljanju učinkov obravnave (Walter idr., 18). Instrument je bil uporabljen v
                  različnih državah in kulturah, kar omogoča primerjalne raziskave (Achenba-


                 6  Za prikaz programa smo se odločili,kot eno izmed možnosti strukturirane detekcije in identifi-
                  kacije.


                  11
   105   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115