Page 108 - Meje vedenja

Katja Vrhunc Pfeifer

vpogled v otrokovo vedenje in čustveno prilagoditev. Poročila staršev in
vzgojiteljev/učiteljev so ključna pri mlajših otrocih ali otrocih z motnjami v
razvoju, ki morda nimajo kognitivne sposobnosti ali vztrajnosti za izpolnje-
vanje lestvic. Mlajši otroci imajo pogosto omejen vpogled v problematičnost
svojega vedenja, zlasti če to moti starše, učitelje ali vrstnike.
Pri starejših otrocih in mladostnikih so zaželeni samoocenjevalni vprašalni-
ki, zlasti pri obravnavi čustev (npr. občutki brezupa ali ničvrednosti) in vedenj
(npr. kraja), ki jih je težko neposredno opazovati. Starši nudijo pomembne in-
formacije o razvoju otroka, družinskih odnosih in vedenju v različnih okoljih,
medtem ko vzgojitelji/učitelji, zlasti v osnovni šoli, otroke opazujejo v struk-
turiranem okolju razreda in v manj strukturiranih situacijah, kot sta odmor in
igra. V srednjih šolah, kjer je stik učiteljev z učenci omejen, so samoocenjevan-
ja pogosto natančnejši kazalci otrokovega vedenja in čustev (Wingendfeld,
).
Raziskave so pokazale, da je med informatorji pogosto nizka stopnja sklad-
nosti, kar je lahko posledica več dejavnikov (Wingendfeld, ):
− Razlike v vedenju otroka glede na okolje: Razlike v pričakovanjih, struk-
turi in veščinah staršev ali učiteljev pri upravljanju vedenja so pogost
razlog za neskladja v ocenah.
− Razlike v uporabljenih lestvicah: Neskladja so lahko posledica različne
vsebine postavk, oblik lestvic (npr. resničnost/neresničnost ali večtoč-
kovne lestvice) in psihometričnih lastnosti, kot sta notranja skladnost
in zanesljivost.
− Razlike v zaznavanju problematičnosti: Starši in učitelji vedenje pogosto
ocenjujejo kot problematičnejše kot otroci sami, zlasti pri motnjah, ki
so moteče za druge.
− Slogi odgovarjanja: Pomanjkanje motivacije, nepriznavanje težav ali
pretiravanje lahko vplivajo na zanesljivost odgovorov.
Zaradi nizke stopnje skladnosti med informatorji je zato pomembna pre-
soja strokovnega delavca, ki temelji na podrobni interpretaciji pridobljenih
podatkov, saj gole informacije, pridobljene z vprašalniki, ne dajejo potrebne
vsebine za nadaljnje oblikovanje ustrezne intervencije.

Enodimenzionalne in večdimenzionalne lestvice
Enodimenzionalne lestvice so osredotočene na specifične motnje (npr.
ADHD) ali probleme (npr. socialne veščine), medtem ko večdimenzional-
ne lestvice ocenjujejo več področij prilagoditev, vključno z notranjimi (npr.
tesnoba, depresija) in zunanjimi težavami (npr. agresivnost). Večdimenzio-

18