Page 84 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

4 Kultura
očenje z njimi postalo neizogibno. Na drugi strani pa so nemški kolegi
zelo radi izpostavljali težave in o njih razpravljali.

Posebnosti slovenske kulture
Slovenska podjetja so morala po letu 1991, ko se je država osamosvoji-
la, uvesti številne spremembe. Pred tem je bilo število konkurentov na
relativno zaprtem trgu omejeno in so lahko preživela tudi z manj učin-
kovitim delovanjem ter relativno zastarelimi produkti. Posledice tega
zgodovinskega ozadja Stare (2011) opaža še danes. Načrtovanje tako
poteka v naglici, brez pravega obvladovanja tveganj, zaradi česar je im-
proviziranje precej pogost način izvajanja projektov. Tipična projektna
organizacija je matrična, vendar vodje projektov niso »profesionalni
managerji«, ampak strokovnjaki, ki poleg številnih drugih nalog tudi
usklajujejo projekt. Kljub obstoječim pravilom za izvajanje projektov
teh veliko deležnikov ne upošteva. Posledice so nizka stopnja avtorite-
te, ki jo uživajo vodje projektov, nizka raven podpore funkcijskih vodij
in neprimerni projektni timi. Omenjene dejavnike bi lahko uvrstili v
kulturo projekta, ki je del organizacijske kulture.

4.2 Organizacijska kultura 4.2
Pojma kultura in organizacija Christian Büll, Silke Palkovits-Rau-
ter in Monika Beata Szabo (2019) označijo kot dve plati iste medalje.
Oba sta namreč po njihovem mnenju vzajemna in dogovorjena pro-
dukta komuniciranja. Tako kultura kot organizacija, v katerih deluje-
mo, vplivata na naše razmišljanje, govor in delovanje. Hkrati pa ju s
tem reproduciramo – kultura in organizacije obstajata zgolj zato, ker
tako razmišljamo, govorimo in delujemo. Kultura in organizacije tako
predstavljata silo, ki daje pomen in usmeritve, lajša in legitimira ko-
municiranje ter dejanja, a jih hkrati tudi omejuje.
Organizacijska kultura je vzorec skupnih vrednot in vedenjskih
norm (Kotter 1997; Yazici 2009; Dubé in Katane 2017), po katerem
se posamezna organizacija razlikuje od drugih (Kotter 1997) ter nudi
smernice delovanja svojim pripadnikom (Yazici 2009; Dubé in Katane
2017). Organizacijski kontekst določajo procesi managementa, orga-
nizacijska kultura ter organizacijski sistemi, ki obstajajo v organizaciji
(Yazici 2009).
Organizacijska kultura je ena najvplivnejših dimenzij delovne kli-
me in posledično osnovna gonilna sila poslovanja. Odraža se v načinih
uresničevanja nalog, zastavljanja ciljev in vodenja ljudi k doseganju

84