Page 84 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 84

4  Kultura
                očenje z njimi postalo neizogibno. Na drugi strani pa so nemški kolegi
                zelo radi izpostavljali težave in o njih razpravljali.

                Posebnosti slovenske kulture
                Slovenska podjetja so morala po letu 1991, ko se je država osamosvoji-
                la, uvesti številne spremembe. Pred tem je bilo število konkurentov na
                relativno zaprtem trgu omejeno in so lahko preživela tudi z manj učin-
                kovitim delovanjem ter relativno zastarelimi produkti. Posledice tega
                zgodovinskega ozadja Stare (2011) opaža še danes. Načrtovanje tako
                poteka v naglici, brez pravega obvladovanja tveganj, zaradi česar je im-
                proviziranje precej pogost način izvajanja projektov. Tipična projektna
                organizacija je matrična, vendar vodje projektov niso »profesionalni
                managerji«, ampak strokovnjaki, ki poleg številnih drugih nalog tudi
                usklajujejo projekt. Kljub obstoječim pravilom za izvajanje projektov
                teh veliko deležnikov ne upošteva. Posledice so nizka stopnja avtorite-
                te, ki jo uživajo vodje projektov, nizka raven podpore funkcijskih vodij
                in neprimerni projektni timi. Omenjene dejavnike bi lahko uvrstili v
                kulturo projekta, ki je del organizacijske kulture.


                4.2  Organizacijska kultura  4.2
                Pojma kultura in organizacija Christian Büll, Silke Palkovits-Rau-
                ter in Monika Beata Szabo (2019) označijo kot dve plati iste medalje.
                Oba sta namreč po njihovem mnenju vzajemna in dogovorjena pro-
                dukta komuniciranja. Tako kultura kot organizacija, v katerih deluje-
                mo, vplivata na naše razmišljanje, govor in delovanje. Hkrati pa ju s
                tem reproduciramo – kultura in organizacije obstajata zgolj zato, ker
                tako razmišljamo, govorimo in delujemo. Kultura in organizacije tako
                predstavljata silo, ki daje pomen in usmeritve, lajša in legitimira ko-
                municiranje ter dejanja, a jih hkrati tudi omejuje.
                  Organizacijska kultura je vzorec skupnih vrednot in vedenjskih
                norm (Kotter 1997; Yazici 2009; Dubé in Katane 2017), po katerem
                se posamezna organizacija razlikuje od drugih (Kotter 1997) ter nudi
                smernice delovanja svojim pripadnikom (Yazici 2009; Dubé in Katane
                2017). Organizacijski kontekst določajo procesi managementa, orga-
                nizacijska kultura ter organizacijski sistemi, ki obstajajo v organizaciji
                (Yazici 2009).
                  Organizacijska kultura je ena najvplivnejših dimenzij delovne kli-
                me in posledično osnovna gonilna sila poslovanja. Odraža se v načinih
                uresničevanja nalog, zastavljanja ciljev in vodenja ljudi k doseganju


                            84
   79   80   81   82   83   84   85   86   87   88   89