Page 88 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

4 Kultura

4.3 Kulturni vidik globalnih projektnih timov 4.3
Globalizacija in širitev mednarodnega poslovanja narekujeta vsesplo-
šen porast kulturne raznolikosti (Mingaleva in Deputatova 2018).
Negotovost globalnih projektov izvira iz delovanja v tujem delovnem
okolju in sodelovanja ljudi iz različnih kultur, z različnimi načini razmi-
šljanja in različnimi delovnimi navadami (Huang 2016). Uspeh projekt-
nega tima je tako v veliki meri odvisen od upoštevanja, razumevanja in
obvladovanja kulturnih razlik (Čuhlová 2018; Taras idr. 2019). Sldenje
ne bi smele predstavljati ovire, temveč priložnost (Dumitraşcu-Băl-
dău in Dumitraşcu 2019). Sprejemanje in upoštevanje kulturnih razlik
predstavlja osnovo uspešnega sodelovanja pri projektih (Mohd Yusuf
2012; Büll, Palkovits-Rauter in Szabo 2019), vendar ne sledi hitrosti
globalizacije (Blazevski 2019). Kerzner (2009, 354) navede naslednje
ugotovitve in priporočila o vplivu kulture na virtualne projektne time:
• Obstajajo narodne, organizacijske, funkcijske in timske kulture.
Kulturne razlike so lahko vir konkurenčne prednosti za time, ki
vedo, kako jih uporabiti za ustvarjanje sinergije. Timi, ki razume-
jo in so dovzetni za kulturne razlike, lahko dosegajo robustnejše
rezultate od homogenih timov, sestavljenih iz ljudi, ki razmiš-
ljajo in delujejo podobno. Justyna Zajac (2012) ugotavlja, da je
timska kultura povezana s tremi kulturami – splošno kulturo
članov kot pripadnikov etnokulturnih skupnosti, specialistično
kulturo članov kot predstavnikov določene discipline in specia-
listično kulturo članov kot predstavnikov določenega oddelka v
organizaciji.
• Najpomembnejša naloga pri razumevanju in delu s kulturnimi
razlikami je ustvariti timsko kulturo, v kateri se težave lahko
izpostavi in o razlikah govori na produktiven ter spoštljiv način.
• Nujno je razlikovati med težavami, ki izvirajo iz kulturnih razlik,
in tistimi, ki izvirajo iz (ne)uspešnosti.
• Poslovne prakse in poslovna etika so na različnih koncih sveta
drugačne. Virtualni projektni timi morajo jasno opredeliti izbra-
ne pristope k njim, tako da jih vsak član tima razume in upošteva.
Ob začetku globalnega projekta v novi državi ali ko člani projektne-
ga tima izvirajo iz dotlej neznanih okolij, so lahko kulturne dimenzije
prvi referenčni vir za razumevanje njihove splošne miselnosti in ver-
jetnih kulturnih vzorcev. Treba se je izobraževati o novih kulturah in
državah; ne zgolj, da ostalim članom tima pokažemo interes za njihovo

88