Page 79 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 79

Narodna kultura  4.1
            ga vzpostaviti družbeni in ekonomski red (Yang idr. 2020). Konfucijev
            »nauk o sredini« oz. zhongyong poudarja, da je harmonija v medoseb-
            nih odnosih in v odnosu ljudi do okolja najpomembnejša (Chan 1963).
            Čeprav je nauk v osnovi skladen z integracijo projektnega manage-
            menta, pa zahteva drugačen način doseganja harmoničnih odnosov.
            Konfucijev nauk o sredini se tako izogiba skrajnostim in stremi k ohra-
            njanju konstantnosti. Izogiba se medosebnim konfliktom na način, da
            različna mnenja potiska pod površje ter od ljudi zahteva, da so manj
            neposredni v urejanju nesoglasij, da bi tako ohranili svoj obraz in obraz
            drugih (»mianzi«). Spodbuja jih, da pri reševanju konfliktov uporablja-
            jo kompromisne strategije (Kirkbride in Tang 1992; Chen in Tjosvold
            2002; Tjosvold in Sun 2002; Tjosvold, Hui in Yu 2003; Pan in Zhang
            2004). Izogibanje konfliktom je ena najvišjih prednostnih ravnanj šte-
            vilnih kitajskih managerjev (Jurack 2020).
              Pod vplivom nauka o sredini so tako Kitajci po navadi previdni, sa-
            mozatirani in skromni (Li, Lam in Fu 2000) ter zato ne kažejo svojih
            edinstvenih individualnih značilnosti. Nesoglasja med ljudmi so tako
            pokopana. Poleg tega so močno nagnjeni k negotovosti in radi ohranja-
            jo status quo (Pan in Zhang 2004). Kitajska kultura pri poslovanju po-
            udarja družinske in sorodstvene odnose (Li, Lam in Fu 2000). Delovni
            in zasebni odnosi so na Kitajskem bolj prepleteni kot npr. v Nemčiji
            (Jurack  2020). Nasploh so medosebni odnosi v Aziji veliko komplek-
            snejši kot v zahodnem svetu (Huang in Chung 2014). Srednjevzhodni
            managerji sledijo avtoritativnemu slogu vodenja. Ker velik del zaseb-
            nih podjetij na Kitajskem in v Južni Koreji tako upravljajo ustanovite-
            lji ter družine, so ta nagnjena k paternalističnemu odnosu, veliki raz-
            dalji v moči in kolektivizmu. Poleg tega se odločajo centralizirano, pri
            čemer zelo malo vklju čujejo ostale zaposlene. Možnosti napredovanja
            so pogosto omejene zgolj na družinske člane (Mainga 2017).
              Ena najpomembnejših značilnosti kitajske kulture je pojem wulun –
            pet osnovnih vrst odnosov med ljudmi, ki poudarja spoštovanje do av-
            toritete in neenakost odnosov med ljudmi (Tsui 2001). Večina od petih
            osnovnih vrst odnosov po wulun neposredno vključuje družinske člane
            (oče – sin, mož – žena in brat – mlajši brat). Celo preostala nedružinska
            odnosa (vladar – vladani in prijatelj – prijatelj) sta med Kitajci zazna-
            na kot družinska. Člani »družine« so povezani preko številnih osebnih
            odnosov, guanxi. Guanxi oz. koncept družinske zavesti (Wang in Liu
            2007) se nanaša na medosebne vezi, ki vzpostavljajo pričakovanja in
            obveznosti ter olajšajo izmenjavo osebnih virov. Čeprav je družina na


                                                            79
   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83   84