Page 79 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 79
Narodna kultura 4.1
ga vzpostaviti družbeni in ekonomski red (Yang idr. 2020). Konfucijev
»nauk o sredini« oz. zhongyong poudarja, da je harmonija v medoseb-
nih odnosih in v odnosu ljudi do okolja najpomembnejša (Chan 1963).
Čeprav je nauk v osnovi skladen z integracijo projektnega manage-
menta, pa zahteva drugačen način doseganja harmoničnih odnosov.
Konfucijev nauk o sredini se tako izogiba skrajnostim in stremi k ohra-
njanju konstantnosti. Izogiba se medosebnim konfliktom na način, da
različna mnenja potiska pod površje ter od ljudi zahteva, da so manj
neposredni v urejanju nesoglasij, da bi tako ohranili svoj obraz in obraz
drugih (»mianzi«). Spodbuja jih, da pri reševanju konfliktov uporablja-
jo kompromisne strategije (Kirkbride in Tang 1992; Chen in Tjosvold
2002; Tjosvold in Sun 2002; Tjosvold, Hui in Yu 2003; Pan in Zhang
2004). Izogibanje konfliktom je ena najvišjih prednostnih ravnanj šte-
vilnih kitajskih managerjev (Jurack 2020).
Pod vplivom nauka o sredini so tako Kitajci po navadi previdni, sa-
mozatirani in skromni (Li, Lam in Fu 2000) ter zato ne kažejo svojih
edinstvenih individualnih značilnosti. Nesoglasja med ljudmi so tako
pokopana. Poleg tega so močno nagnjeni k negotovosti in radi ohranja-
jo status quo (Pan in Zhang 2004). Kitajska kultura pri poslovanju po-
udarja družinske in sorodstvene odnose (Li, Lam in Fu 2000). Delovni
in zasebni odnosi so na Kitajskem bolj prepleteni kot npr. v Nemčiji
(Jurack 2020). Nasploh so medosebni odnosi v Aziji veliko komplek-
snejši kot v zahodnem svetu (Huang in Chung 2014). Srednjevzhodni
managerji sledijo avtoritativnemu slogu vodenja. Ker velik del zaseb-
nih podjetij na Kitajskem in v Južni Koreji tako upravljajo ustanovite-
lji ter družine, so ta nagnjena k paternalističnemu odnosu, veliki raz-
dalji v moči in kolektivizmu. Poleg tega se odločajo centralizirano, pri
čemer zelo malo vklju čujejo ostale zaposlene. Možnosti napredovanja
so pogosto omejene zgolj na družinske člane (Mainga 2017).
Ena najpomembnejših značilnosti kitajske kulture je pojem wulun –
pet osnovnih vrst odnosov med ljudmi, ki poudarja spoštovanje do av-
toritete in neenakost odnosov med ljudmi (Tsui 2001). Večina od petih
osnovnih vrst odnosov po wulun neposredno vključuje družinske člane
(oče – sin, mož – žena in brat – mlajši brat). Celo preostala nedružinska
odnosa (vladar – vladani in prijatelj – prijatelj) sta med Kitajci zazna-
na kot družinska. Člani »družine« so povezani preko številnih osebnih
odnosov, guanxi. Guanxi oz. koncept družinske zavesti (Wang in Liu
2007) se nanaša na medosebne vezi, ki vzpostavljajo pričakovanja in
obveznosti ter olajšajo izmenjavo osebnih virov. Čeprav je družina na
79

