Page 89 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Kulturni vidik globalnih projektnih timov 4.3
kulturo, temveč tudi, da resnično razumemo, kako živijo in razmišljajo.
Treba je biti tudi pozoren na vedenje članov tima; med neformalnim
pogovorom sicer razumeti njihove vrednote in pokazati spoštovanje
do njih, vendar jim tudi predstaviti svoj pogled, standarde komunicira-
nja pri projektu in pomembne norme, ki jim morajo slediti, da jih bodo
drugi člani tima sprejeli (Ranf 2010). Medkulturni management v glo-
balnem projektnem timu tako pokriva štiri področja odgovornosti, ki
so (Huang in Chung 2014):

• vodenje globalnega projektnega tima,
• obvladovanje odnosov,
• komuniciranje in razumevanje,
• lokalne delovne prakse.

Joanne Huang (2016) ugotavlja, da se med kulturami pojavljajo šte-
vilne razlike v odnosu do projektnega dela. Med njimi Zwikael, Pathak
idr. (2022) kot posebej pomembne izpostavijo stopnjo osredotočenosti
na rezultate in enakopravnosti spolov. Zaradi omenjenih kulturnih
raz lik tehnike in pristopi managementa projektov, ki so primerni
v neki narodni kulturi, niso nujno primerni tudi v drugih (Hofstede
1984, 1; Zwikael idr. 2022b). Pri projektnem managementu hierarhija
ni glavno merilo pri odločanju. Člani projektnega tima velikokrat pri-
padajo dvema hierarhijama – funkcijski in projektni. Biti morajo strpni
do dvoumnosti in imeti občutek za reševanje konfliktov s pogajanji, pri
čemer je glavno merilo interes projekta. V tradicionalno hierarhičnih
družbah, kjer prevladuje piramidni ali družinski model organizacije, to
ni samo umevno (Hofstede 1983; Rodrigues in Sbragia 2013).
V nekaterih družbah, kot npr. nemški, so vsi člani projektnega tima
enakopravni in od vodje projekta pričakujejo, da koordinira projekt.
Medtem pa je v drugih družbah, npr. v kitajski, vodja projekta tudi naj-
višje rangirana osebnost v timu (Huang in Chung 2014). V projektnem
managementu ima naloga neizpodbitno prednost pred odnosi. Naloga
ima osrednji pomen, medtem ko so odnosi obrobni in spreminjajoči
se. Zamisel o projektnem managementu je bila rojena v individualistič-
ni državi. ZDA so ena najindividualističnejših držav na svetu in hkrati
dom projektnega managementa. Sirkka Liisa Jarvenpaa in Dorothy E.
Leidner (1999) ugotavljata, da se posamezniki iz individualističnejših
kultur laže vključujejo v nove skupine in jih tudi laže zapuščajo, so
manj obremenjeni s samokategoriziranjem in odprteje ter natančneje
komunicirajo v primerjavi s posamezniki iz kolektivističnejših kultur.

89