Page 77 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Narodna kultura 4.1
ekspli citna je izmenjava sporočil in kako pomemben je kontekst pri
komuniciranju v posamezni kulturi (Ramos 2014). V državah s kul-
turo visokega konteksta, kot npr. Japonska ali Malezija, so pogosto
prisotne pretirana vljudnost, velika razlika v moči in osredotočenost
na medsebojne odnose. Nasprotno pa so zahodne države s kulturo niz-
kega konteksta, kot npr. ZDA, bolj individualistične, z nizko razliko v
moči, značilna sta tudi osredotočenost na naloge in neposreden stil
komuniciranja (Mohd Yusuf 2012).
Doseganje hitrega medsebojnega zaupanja je v kulturah visokega
konteksta zelo zahtevno. Zaupanje je mogoče doseči zgolj dolgoroč-
no, saj ljudje potrebujejo čas, da zaupajo ljudem, s katerimi delajo
(Mohd Yusuf 2012). Nekatere države so v literaturi označene kot dr-
žave z visoko stopnjo zaupanja, saj imajo vzpostavljene institucional-
ne in družbene varovalke za sankcioniranje tistih, ki zaupanje kršijo.
Te države, npr. ZDA, so povezane z vrednotami, ki vodijo do majhne
družbene negoto vosti glede zaupanja ali učinkovitosti varovalk. Ljud-
je, ki prihajajo iz teh držav, lažje zaupajo drugim, ki prav tako priha-
jajo iz držav z visoko stopnjo zaupanja. Vendar pa je vzpostavljanje
medsebojnega zaupanja v državah, kot je Indija, kjer institucionalna
in družbeno-kulturna podpora zaupanju deloma temelji na struktur-
nih odnosih, ki so podedovani (npr. kaste ali družine), odvisnejše od
naložb v odnose, odnosnih norm in sistemov osebnega spremljanja
ter nadzora.
Takšne medkulturne razlike lahko vodijo do asimetrij zaupanja,
saj se udeleženci razlikujejo v svoji pripravljenosti za prizadevanje za
vzpostavitev medsebojnega zaupanja (Jarvenpaa in Keating 2012). In-
dustrializacija se je v Aziji in Južni Ameriki začela približno dve stoletji
kasneje kot v Evropi. Tako se podjetniki v Aziji in Južni Ameriki še
vedno osredotočajo na dobiček, jedro klasičnega kapitalizma. Ljudi in
kulturne komponente obravnavajo kot manj pomembne dejavnike, ki
jih je treba neusmiljeno izkoriščati z namenom maksimiranja dobička
(Huang in Chung 2014). V splošnem imajo države v razvoju podobne
kulturne značilnosti, ki izvirajo iz podobnega zgodovinskega ozadja in
ekonomskih razmer, nestabilnega političnega okolja in družbeno-de-
mografske strukture (Aycan 2002).
Ohranjanje spoštovanja je kolektivistična alternativa samospošto-
vanja v individualističnih kulturah. Individualistična kultura, npr.
ZDA, izvira iz kulturne predpostavke, da je posameznik najvišja enti-
teta in torej ne zgolj zmore, temveč tudi mora oblikovati svojo lastno

77