Page 75 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Narodna kultura 4.1
Narodne kulture se med seboj razlikujejo na številne načine, med
drugim v dojemanju časa, narave, avtoritete, moči, vzorcev komunici-
ranja in stopnji individualizma (Zwikael, Pathak idr. 2022). Posamezne
kulture se razlikujejo tudi v težnji k bodisi bolj racionalističnim bodi-
si bolj čustvenim vrednotam (Gibson in Cohen 2003). Hofstede (1991;
2011) opredeli štiri kulturne dimenzije, s katerimi je moč opredeliti
kulturne razlike med posameznimi narodi. To so (Hofstede 1991; 2011):

• hierarhija (razlika moči) – stopnja neenakosti v moči, ki jo popu-
lacija razume kot običajno; odraža se tudi v hierarhiji organizacij;
• identiteta (individualizem/kolektivizem) – povezanost med ljud-
mi; zanašanje nase in stremenje k individualnim dosežkom proti
prilagajanju širši družbi;
• spol (moškost/ženskost) – tradicionalno »težke« moške vredno-
te, kot sta samozavest, tekmovalnost, proti tradicionalno »než-
nim« ženskim, kot so medsebojni odnosi in sodelovanje;
• resnica (izogibanje negotovosti) – sledenje strogim zakonom in
pravilom proti sprejemanju izzivov in negotovosti.

Kasneje so Hofstede, Hofstede in Minkov (2010) predhodno našte-
tim dodali še peto in šesto dimenzijo, in sicer:

• vrednote (dolgoročna/kratkoročna usmerjenost) – odrekanje
kratkoročnim donosom v korist dolgoročnim,
• kontrola (popustljivost/zadrževanje) – omogočanje svobodnih
zadovoljitev osnovnih človeških želja, povezanih z užitkom in
zabavo.
Joanne Huang in Arthur Chung (2014) pri Hofstedejevem modelu
opozorita, da je avtor svoje kulturne dimenzije zasnoval v 70. letih
prej šnjega stoletja, torej so v današnjem svetu zastarele. Svet se na-
mreč nenehno spreminja, duh časa pa vpliva tudi na kulture. Današnji
ljudje so svobodnejši, pogosteje potujejo v tujino in imajo dostop do
svetovnega spleta. Časi črno-bele miselnosti in strogega ločevanja kul-
tur so torej mimo. Tudi Trompenaars in Hampden-Turner (1997, 8) po-
nudita svoj model, ki je od predhodno predstavljenega Hofstedejevega
modela sodobnejši in kulturo opredeljuje glede na sedem razsežnosti.
Te so:
• Univerzalizem in partikularizem – stopnja, do katere veljajo
univerzalni standardi in pravila za vse ljudi. Liz Lee-Kelley in

75