Page 78 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 78

4  Kultura
                usodo (Ferraro 1998). V individualističnih organizacijah ima naloga
                prednost pred odnosi, v kolektivističnih organizacijah pa ima odnos
                prednost pred nalogo (Hofstede 1983; Rodrigues in Sbragia 2013). Hof-
                stede (1983) meni, da bo družba, v kateri ljudje o sebi mislijo kot o
                »mi« in ne kot o »jaz«, svoje ljudi naučila tudi razlikovati med »nami«
                in »njimi«. Individualistične kulture več poudarka dajejo racionalnosti
                ter se odločajo na osnovi linearnega mišljenja ali logike, medtem ko se
                kolektivistične kulture pogosteje odločajo na čustveni podlagi. Tudi
                težav se lotevajo drugače. Medtem ko se individualistične kulture raje
                odkrito soočajo z domnevno odgovornimi za težave, se ljudje iz ko-
                lektivističnih kultur raje izognejo konfliktu (Zakaria in Mohd Yusof
                2020).
                  Kolektivistične  kulture  bolj  cenijo  harmonijo  skupine  kot  lastno
                razpoloženje, zato naj bi v teh kulturah bolj cenili ljudi, ki se znajo
                prilagajati situaciji, kot tiste, ki ne glede na okoliščine pokažejo svoje
                razpoloženje (Pornpitakpan 2005). Kolektivizem pomeni osredotoče-
                nost na močne medsebojne vezi, torej na tesno povezanost med člani
                osnovnih in razširjenih družin. Kolektivistična družba si prizadeva za
                izgradnjo odnosov, ki zahtevajo zvestobo in predanost ter žrtvovanje
                lastnih potreb preko prednostne obravnave potreb drugih (Zakaria
                in Mohd Yusof 2020). Audra I. Mockaitis, Elizabeth L. Rose in Petter
                Zetting (2012) v raziskavi ugotavljajo, da imajo udeleženci iz kolekti-
                vističnih kultur boljši vtis o timskih procesih kot tisti iz individuali-
                stičnih. Ljudje iz kolektivističnih kultur v splošnem raje iščejo soglasje
                in sklepajo kompromise kot ljudje iz individualističnih kultur (Mar-
                ković, Krumov in Nikitović 2014), raje tudi posredno komunicirajo,
                pri čemer govorec pogosto uporablja dvoumne izraze, da bi se izognil
                konfliktom. Pripadniki teh kultur se pri komuniciranju znotraj lastne
                skupine raje izognejo negativnim odgovo rom, da bi ohranili občutek
                harmonije v njej (Gibson in Cohen 2003). Lippert in Dulewicz (2018)
                opozarjata, da se tudi pojmovanje odgovornosti razlikuje med indivi-
                dualističnimi in kolektivističnimi kulturami. Hofstede (1983) opaža,
                da je stopnja individualizma v posamezni državi močno povezana z
                njenim bogastvom.


                Posebnosti kitajske kulture
                Kitajska je s kulturnega vidika precej drugačna od ostalih držav (Ghe-
                mawat 2001). Po Konfuciju so človeška bitja v osnovi usmerjena v od-
                nose. Tvorjenje močne in urejene hierarhije odnosov tako lahko poma-


                            78
   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83