Page 76 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 76

4  Kultura
                    Tim Sankey (2008) sta v svoji študiji primera ugotovila, da so za-
                    posleni z zahoda sicer delali zelo trdo, vendar so njihovi vzhodni
                    kolegi delali dlje in v družbeno nesprejemljivejših urah. Pri tem
                    delavci z zahoda niso izkazali pripravljenosti, da bi prav tako
                    delali dlje in v manj družbeno sprejemljivih terminih. Podobno
                    Rodrigues in Sbragia (2013) ugotavljata ob primerjanju priprav-
                    ljenosti zaposlenih za delo izven rednega delovnega časa v Južni
                    in Severni Ameriki: medtem ko so Brazilci pripravljeni delati
                    nadure, kar je del njihove organizacijske kulture, njihovi kolegi v
                    Kanadi ali ZDA temu niso naklonjeni.
                  •  Individualizem in kolektivizem – glej Hofstede (1991; 2011).
                  •  Čustvene in nevtralne kulture – sprejemljivost izkazovanja
                    čustev.
                  •  Specifične in razpršene kulture – dojemanje javnega in zasebnega
                    življenja.
                  •  Dosežek in pripis – način pridobitve statusa v družbi.
                  •  Zaporedne in sočasne kulture – dojemanje časa; Carol Saunders,
                    Craig Van Slyke in Douglas R.  Vogel (2004) ponudijo štiri kul-
                    turne dimenzije časa – zahodni linearni čas, orientalski ciklični
                    dogodkovno utemeljeni čas, hindujsko ali budistično predstavo
                    o času kot neomejenem ter taoistični ali konfucijski poudarek
                    na ravnotežju ali harmoničnem času. Različne zaznave časa in
                    nujnosti med člani tima lahko preprečujejo enotno spoštova-
                    nje rokov projekta, delovnega tempa in meril uspešnosti, zato
                    predstavljajo izziv za management virtualnih projektnih timov;
                    tudi razumevanje pojma mejnik je v različnih kulturah drugačno
                    –v ameriški kulturi slednje označuje neko mejo, preko katere
                    ni mogoče iti, medtem ko v nekaterih drugih kulturah mejnik
                    predstavlja nekaj, kar je mogoče prestaviti (Marković, Krumov in
                    Nikitović 2014);
                  •  Notranji in zunanji nadzor – vloga naravnega okolja za človeka in
                    možnost vpliva nanj.
                  Koncept kultur visokega in nizkega konteksta se nanaša na način,
                kako kulture komunicirajo. V kulturah visokega konteksta je komuni-
                ciranje pretežno implicitno, torej so kontekst in odnosi pomembnejši
                od dejansko izrečenih besed. Nasprotno je v kulturah nizkega konte-
                ksta skoraj celotno sporočilo preneseno preko besed, zato mora biti
                ekspli citno (Hall 1976). Gre za skrajni točki kontinuuma, ki pove, kako


                            76
   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81