Page 73 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Kultura 4
de in Minkov 2010). Zaradi globalizacije in širitve mednarodnega po-
slovanja je kulturna raznolikost na delovnem mestu vse pogostejša
(Mingaleva in Deputatova 2018). Potreba organizacij po medkulturnih
veščinah, razumevanju vloge kulture in medkulturnih interakcij ter
poznavanju pove zanih tveganj tako v duhu globalizacije postaja vse
večja (Walaszczyk in Mazur 2019). Čeprav imajo zaposleni v organi-
zacijah dobro znanje univerzalnega jezika, v organizaciji običajno na-
ravno interpretirajo pisno in ustno komuniciranje skozi filter lastne
kulture (Joinson 2002; Binder 2007, 2). Poslovna sodelovanja med raz-
ličnimi narodi velikokrat propadejo zaradi razlik v kulturnih vredno-
tah (Blazevski 2019).
Raziskovanje vplivov kulture je tako ključ do uspeha v globalnem
poslovanju (Zein 2012), vendar pa Joanne Huang (2016) in Blazevski
(2019) ob tem opozarjata, da raziskovanje in razumevanje kulturnih
vidi kov ne dohajata hitrosti procesa globalizacije. Uspešen pristop
mana gementa mora upoštevati kulturne razlike, ki upravljajo človeš-
ko družbo (Rodrigues in Sbragia 2013). V zadnjem času postaja med-
kulturni management še posebej pomemben, saj pojav globalizacije
spremljajo številne migracije pa tudi povečanje Evropske unije, eko-
nomska odprtost številnih držav po svetu, vznik novih gospodarstev,
kot npr. Kitajske in Indije, in širitev ekonomskih partnerstev med
državami, ki razpolagajo z različnimi ekonomskimi sistemi. Velikok-
rat se v praksi upo rabljajo izrazi, kot so »ruski način«, »ameriški tip
ekonomi je«, »skandinavski model« ipd. Sodelovanje med različnimi
ekonomskimi modeli, ki temelji na znatnih kulturnih razlikah, terja
nov medkulturni pristop (Lee-Kelley in Sankey 2008; Blazevski 2019).
Ljudje iz različnih kultur bodo pri sodelovanju naleteli na komunikacij-
ske in jezikovne prepreke (Alami 2016). Tako Saonee Sarker in Sundeep
Sahay (2002) ugotavljata, da posamezniki še vedno bolj cenijo in dajejo
prednost poslovanju v maternem jeziku. Razdalja med dvema država-
ma se lahko odraža v kulturnih, administrativnih, geografskih in eko-
nomskih dimenzijah. Te dimenzije različno vplivajo na različna vrste
poslovanja. Medtem ko npr. geografska razdalja vpliva na stroške tran-
sporta in komuniciranja, kulturne razlike vplivajo na želje potrošnikov
po različnih produktih (Ghemawat 2001). Pomanjkanje medkulturnih
znanj je lahko za organizacije zelo drago (Čuhlová in Yar 2018).
Komuniciranje je eden bistvenih elementov kulture. Komuniciranje
in kultura sta neločljiva ter vzajemno povezana, učinkovitost komuni-
ciranja temelji na sposobnosti ljudi iz različnih kultur za sodelovanje

73