Page 64 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

3 Komuniciranje
vodenje opredeli kot slog vedenja, zasnovan tako, da pri doseganju
ciljev vključuje tako organizacijske zahteve kot osebne interese; med
individualne veščine, ki sodijo v jedro komuniciranja, uvrsti veščine
primernega govora in pisanja. Vodstveno komuniciranje nadgrajuje je-
dro komuniciranja z veščinami poslušanja, vodenja sestankov, razvoja
in gradnje tima. Organizacijsko komuniciranje nadgrajuje vodstveno
komuniciranje z veščinami vodenja. Učinkovito komuniciranje je pri
tem odvisno od sloga vodenja. Deborah J. Barrett (2006) tako komuni-
ciranje na vodstvenih ravneh orga nizacij stopnjuje takole:

• jedro komuniciranja – individualne veščine komuniciranja, ki jih
mora obvladati vsak vodstveni delavec v organizaciji;
• vodstveno komuniciranje – nadgradnja jedra komuniciranja; gre
za sposobnosti, povezane z vodenjem drugih, oz. veščine inte-
rakcije s posamezniki in vodenja skupin;
• organizacijsko komuniciranje – nadgradnja vodstvenega komuni-
ciranja; dodatne veščine vključujejo sposobnosti vodenja organi-
zacije in naslavljanja širše skupnosti.

3.4 Projektno komuniciranje 3.4
Projektno komuniciranje lahko umestimo v presečišče številnih pod-
ročij, med drugim projektnega managementa, inženiringa, računovod-
stva, retorike in organizacijskega komuniciranja. Samo ime pojma pa
poudarja dve področji, in sicer projektni management in organizacij-
sko komuniciranje (Ramsing 2009). Projektno komuniciranje je osno-
va uspešnega organiziranja in managementa (Lewis in Seibold 1998),
oblikuje dialog z deležniki projekta ter posledično dejavnosti oz. ome-
jitve vsakega projekta (Ziek in Anderson 2015) in ostaja ključno orodje
za doseganje skupnega razumevanja ter posledično ciljev projekta (Sö-
derlund 2011; Čuhlová 2018). Gre za funkcijo, ki integrira management
stroškov, obsega in časa z namenom doseganja kakovost nega produkta
ali storitve. Kompromisa med navedenimi področji ni moč doseči brez
podpore komuniciranja, tako slednje integrira projekt in ima kot tako
temeljno funkcijo (Zulch 2014a). V kontekstu projektnega manage-
menta Kliem (2008) poda pet bistvenih izhodišč o komuniciranju:

• osredotoča se na ljudi in ne na komunikacijske kanale,
• poteka stalno, preko celotnega življenjskega cikla projekta,
• nanj vpliva kontekst okolja,

64