Page 68 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 68

3  Komuniciranje
                ja potek in izide projekta (Jarvenpaa in Keating 2012; Ziek in Anderson
                2015; Maynard idr. 2018).
                  Gre torej za kritično komponento sodobnega projektnega manage-
                menta (Parker, Kunde in Zeppetella 2017). Justyna Zajac (2012) možno
                pojasnilo išče v edinstvenosti projektnih nalog. Člani projektnega tima
                morajo namreč nenehno sodelovati, deliti, primerjati in združevati in-
                formacije ter znanje, da bi dosegli cilje projekta (Zulch 2014b). Pogoj za
                učinkovito interakcijo med člani projektnega tima je torej njihova sez-
                nanjenost s cilji in koristmi projekta (Frank Cervone 2014). V komu-
                niciranje morajo biti enakovredno vključeni vsi člani projektnega tima
                (Kliem 2008). Potekati mora na način, ki zagotavlja učinkovito udelež-
                bo članov tima, kar je pogoj za doseganje visokih rezultatov (Sarhadi,
                Yousefi in Zamani 2018; Tavčar idr. 2005; Oke 2022). Uspeh projektne-
                ga tima je odvisen od sposobnosti članov tima za izmenjavo informacij
                ob prostorskih in časovnih izzivih (Bergiel, Bergiel in Balsmeier 2008).
                  Interno komuniciranje na ravni tima lahko vključuje vodstvo in za-
                poslene ter se lahko v timskem okolju obravnava kot enakovredno oz.
                horizontalno. Interno komuniciranje na ravni projekta vključuje sode-
                lavce na določenem projektu. Komuniciranje se osredotoča na projektne
                zadeve in je prevladujoče dvosmerno. Udeleženci v procesu komunici-
                ranja so tako zaposleni kot vodstvo, komuniciranje pa je enako vredno
                oz. horizontalno (Welch in Jackson 2007). Komuniciranje v projektnih
                timih Justyna Zajac (2012) opredeli kot lateralno, saj so člani posame-
                znega projektnega tima običajno na približno enaki hierarhični stopnji
                v organizaciji. Vsi člani projektnega tima komunicirajo drug z drugim,
                komunikacijska struktura projektnih timov je odprta.
                  Odprto komuniciranje Marcia Hagen in Sunyoung Park (2013, 54)
                opredelita kot proces prenosa informacij na osnovi sloga, vsebin in cilj-
                nih elementov predvidenega komuniciranja v skupnih prizadevanjih
                za razvoj navodil, prednostnih nalog, rokov in standardov za projekte.
                Komunikacijsko strukturo v projektnih timih lahko ponazorimo z re-
                lacijsko komunikacijsko mrežo. Učinkovite komunikacijske tehnologi-
                je, naraščajoča ozaveščenost o pomembnosti informacij in razvoj repo-
                zitorijev podatkov spodbujajo uvedbo tovrstnih pripomočkov, posebej
                pri projektnem delu (Kliem 2008). Kliem (2008) predlaga štiri oblike
                komunikacijskih mrež:
                  •  kolesno,
                  •  linearno,


                            68
   63   64   65   66   67   68   69   70   71   72   73