Page 60 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

3 Komuniciranje
(1982) predstavi zanimivo teorijo, ko posplošeno evolucijsko hipotezo
rdeče kraljice, po kateri intenzivna izmenjava med različnimi osebki
poveča možnost preživetja populacije, aplicira tudi na organizacije. Če
želi biti organizacija uspešna v neprestano spreminjajočem se okolju,
morajo tako po Bellovi teoriji spremembe okvirnih pogojev spremljati
najrazličnejša komunikacijska sredstva z namenom omogočanja ne-
nehnega prilagajanja. Intenzivneje kot to komuniciranje poteka, večja
je verjetnost uspeha organizacije v njenem okolju. Uspešen projektni
management s trdno prakso komuniciranja ima moč, da spremeni in
spodbudi razvoj organizacije (Johansen in Gillard 2005).
Organizacijsko komuniciranje zajema vse oblike in načine komuni-
ciranja, ki jih organizacija uporablja in razvija za povezovanje ter sode-
lovanje z deležniki (Andrade Scroferneker 2006). Komuniciranje ima
v organizacijah osrednjo vlogo, saj sta njihova struktura in obseg sko-
raj v celoti opredeljena s komunikacijskimi tehnikami (Barnard 1938).
Učinkovito obvladovanje komunikacijskih procesov organizacijam pri-
naša številne koristi (Proctor in Doukakis 2003). Kreps (1990) organi-
zacijsko komuniciranje razdeli na štiri ravni, in sicer:

• osebno komuniciranje,
• medosebno komuniciranje,
• komuniciranje v skupinah in
• komuniciranje med skupinami.

Organizacijsko komuniciranje lahko razdelimo tudi na interno in
eksterno, vendar Ana Tkalac Verčič, Dejan Verčič in Krishnamurthy
Sriramesh (2012) opozarjajo, da se pogled na pojem organizacija in
njene meje spreminja. Svet postaja soodvisna »globalna vas«; tako se
ne spreminjajo zgolj meje, temveč tudi lastnosti organizacij. Ob tem
interno komuniciranje v organizacijah neizogibno postaja medna-
rodno in medkulturno. Skladno s tem se je spremenila tudi definicija
internega v kontekstu organizacij, ki bi jo bilo torej treba prevetriti,
prav tako tudi pojem interno komuniciranje. Interno komuniciranje
namreč postane eksterno takoj, ko npr. nekdo od zaposlenih posre-
duje (prepošlje) elektronsko pošto zunanjemu sprejemniku ali vzame
domov interno glasilo organizacije. Prav tako imajo posamezniki lahko
hkrati interno in eksterno vlogo, npr. kot zaposleni in zunanji delež-
nik ali kupec (Welch in Jackson 2007). Ana Tkalac Verčič, Dejan Verčič
in Krishnamurthy Sriramesh (2012) vseeno menijo, da ostaja ločena
obravnava internega in eksternega komuniciranja smiselna kljub dru-

60