Page 67 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu 3.5
postane v fazi uresničevanja projekta zelo pomembno, saj večji del
komuniciranja poteka znotraj projektnega tima; nekateri avtorji me-
nijo, da je uspešnost projekta v tej fazi neposredno povezana s stopnjo
odprtega komuniciranja (Skulmoski in Hartman 2010; Jetu, Riedl in
Roithmayr 2011). Del procesa opazovanja in nadzorovanja, ki se izvaja
skozi celotno trajanje projekta, je tudi proces poročanja, ki vključuje
zbiranje in distribucijo informacij o uspešnosti projekta, poročil, meri-
tev in napovedi (Project Management Institute 2017). Skrb za repozi-
torij projekt nih informacij, njihovo hrambo in varovanje je posebej za
globalne projekte pomembna v vseh fazah projekta. Dokumentiranje
zagotavlja sledljivost odločitev in dejavnosti v projektu, prenos znanj
ter zavarovanje dogovorov s ključnimi deležniki pri projektu. Zagota-
vljati je treba, da so podatki v repozitoriju poso dobljeni (Kliem 2008).
Zato je pomembno dosledno dokumentiranje odločitev in dogajanja
pri projektu (Kloppenborg 2015). V zaključni fazi projekta potekajo
tako pisne kot ustne oblike komuniciranja. Med ustnimi oblikami so
prenos naučenih lekcij, predstavitev rezultatov projekta naročniku ali
kupcu, pregledi, retrospektive in refleksije o poteku projekta; pisne
oblike komuniciranja pa vključujejo poročila o zaključku projekta, be-
leženje naučenih lekcij in inventarno dokumentacijo projekta (Patzak
in Rattay 2008).

3.5 Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu 3.5
Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu bi lahko oprede-
lili kot presek internega komuniciranja v organizacijah ter projektnega
komuniciranja, ki smo ju obravnavali v prejšnjih poglavjih. Obvlado-
vanje komuniciranja v geografsko razpršenih timih je eno ključnih, a
hkrati najtežjih področij projektnega managementa (Vasudevan idr.
2023). Komuniciranje je najosnovnejša komponenta projektnega tima
in ena kritičnih veščin, ki pogojujejo uspešnost projekta (White in Lei-
fer 1986). Conrads in Lotz (2015) timsko komuniciranje opredeljuje-
ta kot dejavnost, s katero si člani tima med seboj na primeren način
posredujejo informacije oz. dejavno izmenjujejo informacije med timi.
Anne Gregory (2008) timsko komuniciranje opredeli kot proces med-
sebojnega razumevanja in sodelovanja med timi preko interakcij znanj
ter prenosa informacij. Večina nalog, ki jih izvajajo člani projektnih
timov, je povezanih s komuniciranjem (Brill, Bishop in Walker 2006;
Zajac 2012; Binder 2009; Büll, Palkovits-Rauter in Szabo 2019). Komu-
niciranje namreč ne obsega zgolj deljenja informacij, temveč soustvar-

67