Page 59 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Organizacijsko komuniciranje 3.3
konstruirani ter odvisni od konteksta. Pomeni besed niso preprosto
označeni s stvarmi, na katere se nanašajo. Sklicevanje torej ne določa
pomena, temveč se zanaša na pomen in razumevanje (Deitz in Arring-
ton 1984). Izraz »jezikovna igra« daje občutek, da uporabo jezika ure-
jajo pravila, ki se jih morajo udeleženci naučiti v kontekstu (McKay,
Marshall in Grainger 2014). Jezik je ključen element komuniciranja,
ker predstavlja formaliziran sistem, ki povezuje simbole s pomenom
(Wang idr. 2018). Tako jezikovne igre niso povezane samo z beseda-
mi in s pomeni, ampak vključujejo ljudi, njihov pogled na svet in mo-
tivacijo, neverbalne oblike komuniciranja in predmete, s katerimi se
srečujejo v družbenih interakcijah v določenih kontekstih (Stenhouse
1985; Fayard in DeSanctis 2009). Ta teorija nakazuje, da bodo različ-
na poslovna združenja znotraj organizacije razvijala in preoblikovala
svoje lastne jezikovne igre, ki se razlikujejo od jezikovnih iger, ki jih
izvajajo druga združenja znotraj iste organizacije (McKay, Marshall in
Grainger 2014).
Po Wittgensteinovi teoriji se torej komuniciranje opira na pred-
postavko, da udeleženci jezikovno igro razumejo v specifičnem kon-
tekstu in interakciji, pomen pa je moč razumeti zgolj v kontekstu te
jezikovne igre (Deitz in Arrington 1984). Deljenje pomena in komu-
niciranje sta tako odvisna od poznavanja (razumevanja), sprejema-
nja in upoštevanja pravil jezikovne igre, v kateri oseba v določenem
trenutku sodeluje, razumevanje pa se pojavi s preureditvijo jezikov-
nih iger (Fayard in DeSanctis 2009). Učinkovito komuniciranje to-
rej temelji na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju v določeni
skupni jezikovni igri ter njenem razumevanju (McKay, Marshall in
Grainger 2014). Medsebojno komuniciranje je usmerjeno k ciljem,
je namensko in splošno namerno, ostali udeleženci iste jezikovne
igre pa ocenjujejo primernost, razumnost, upo rabo primernih besed
in kretenj. Tako so jezikovne igre opisane z medsebojno povezani-
mi dejanji, družbeno-kulturnimi konteksti, s cilji in/ali z nameni in
vrednotenjem. Pri tem se merila za vrednotenje oblikujejo na osnovi
družbenih pogajanj in se sčasoma lahko spreminjajo (McKay, Mar-
shall in Grainger 2014).

3.3 Organizacijsko komuniciranje 3.3
Oke (2022) komuniciranje vidi kot pogoj za preživetje katere koli indu-
strije. Marcia Hagen in Sunyoung Park (2013) opažata pozitivno pove-
zavo med odprtim komuniciranjem in uspešnostjo organizacije. Bell

59