Page 58 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

3 Komuniciranje
Gallovega modela komuniciranja je, da ne ponuja vpogleda v konteks-
tualno naravo pomena in razumevanja ter posledic za uspešnost pro-
jekta. Prav tako ne nudi vpogleda v to, kako pride do motenj ali nera-
zumevanja pri komuniciranju. S tem ko ne obravnava kontekstualne
narave komuniciranja, torej ne naslavlja kulturnega, zgodovinskega
in političnega filtriranja, ki oblikuje interpretacijo in razumevanje.
Verjetno ima prav družbeno, kulturno, zgodovinsko in politično po-
gojevanje za posledico motnje. Poleg tega model ne upošteva vrzeli oz.
omejitev, ki morda obstajajo med komunicirajočimi deležniki v proce-
su, kar je posebej težavno, saj udeleženci morda še sami ne vedo za nji-
hov obstoj – posebej pri sodobnih projektih, kjer so deležniki fizično
oddaljeni drug od drugega. Koncept vrzeli oz. omejitev je pomemben
za komuniciranje in je osrednja tema teorije jezikovnih iger (Wittgen-
stein 1967).
Na osnovi Gallovih idej lahko poudarimo, da je uspešna izvedba
projekta odvisna od številnih kompleksnih interakcij med številnimi
deležniki in skupinami. Te interakcije zajemajo dejavnosti produkci-
je in interpretacije, pogosto posredovane preko uporabe predmetov,
kot so diagrami, modeli ipd. Ne moremo zagotoviti, da se bo dejavnost
produkcije oz. eksplicitno izražena ideja točno skladala s kognitivnim
namenom oddajnika, prav tako ne, da bo dejavnost interpretacije
sprejemnika privedla do razumevanja, ki se bo točno skladalo z na-
menom oddajnika. Ozaveščenost o težavah je korak naprej v primer-
javi z osnovnim modelom po PMBOK. Teorija jezikovnih iger ponudi
pomemb no novo dimenzijo s poudarjanjem, da posamezniki operirajo
v raz ličnih jezikovnih igrah glede na situacijo. S tem ko so socializirani
in vključeni v kulturo neke skupine, se učijo in posvojijo njeno jezikov-
no igro. Lahko torej sklepamo, da različni deležniki in skupine pri so-
dobnih projektih prav tako operirajo z različnimi jezikovnimi igrami.
Za projektnega vodjo to pomeni znatno oviro, saj mora pri vsakodnev-
nih dejavnostih usklajevati komuniciranje med številnimi jezikovnimi
igrami. Bolj kot se te med seboj razlikujejo, verjetneje bo pri dejav-
nostih produkcije in interpretacije prišlo do komunikacijskih motenj
(McKay, Marshall in Grainger 2014).

Wittgensteinova teorija
Wittgenstein (1967) komuniciranje vidi kot množico jezikovnih iger,
v katerih udeleženci gradijo in razumejo pomene v specifičnih kon-
tekstih. Tako so pomeni, informacije in komuniciranje družbeno

58