Page 52 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 52

3  Komuniciranje
                  •  dekodiranje,
                  •  reagiranje,
                  •  povratna informacija.
                  V procesu komuniciranja je z namenom doseganja produktivne iz-
                menjave informacij in znanj treba zagotoviti, da ustrezno sporočilo do-
                seže prave sprejemnike ob pravem času z uporabo ustreznih komuni-
                kacijskih medijev (Bär, Fiege in Weiß 2017). Oblikovanje informacije se
                tako bolj osredotoča na izboljšanje učinkovitosti informacije, medtem
                ko se oblikovanje komuniciranja osredotoča na izbiro najprimernej-
                šega komunikacijskega kanala glede na vsebino informacije in ciljno
                publiko (Fox in Grösser 2015). Kodiranje zajema vse dejavnosti, vklju-
                čene v pretvorbo informacij v sporočila. Govor in njegova izpeljanka,
                pisanje, tako predstavljata dejavnosti kodiranja pri komuniciranju (Li-
                ttlejohn 1983, 123–124). V grobem gre pri kodiranju za pretvorbo posa-
                meznikove ideje v sporočilo. V procesu kodiranja se med drugim lahko
                odraža raba implicitnega ali eksplicitnega sloga jezika. Pri implicitnem
                slogu se sporočilo oblikuje previdno in na pozitiven način z namenom
                zmanjšanja konfliktov. Na drugi strani pri eksplicitnem slogu sporoči-
                la oblikujemo jasno in neposredno, čeprav je zato celo ostro ali negativ-
                no. Težnja k rabi posameznega sloga je v določeni meri pogojena s kul-
                turnimi vrednotami posameznika (Gibson 1997). Dekodiranje zajema
                pretvorbo zaznav v pomen. Dejavnosti dekodiranja pri komuniciranju
                vključujejo poslušanje in branje, poleg tega pa tudi zaznavanje never-
                balnih znakov (Littlejohn 1983, 123–124). Povratna informacija oddaj-
                niku pove, ali je bilo sporočilo prejeto na način, kot je bilo poslano, in
                pravilno interpretirano. Proces komuniciranja je zaključen ob prejemu
                povratne informacije, ki je hkrati merilo uspešnosti procesa (Kelvin-I-
                loafu 2016; Lippert in Dulewicz 2018; Kliem 2008).

                3.2  Modeli komuniciranja
                Razpoložljivost ustreznega miselnega modela je osnova razumevanja
                in učinkovitega izvajanja komuniciranja, saj ponuja vpogled v načine,
                kako je komuniciranje spočeto, oblikovano in sprejeto (McKay, Mar-
                shall in Grainger 2014). Namen komunikacijskega modela je prikazati
                poenostavljeni  proces  komuniciranja,  njegovih bistvenih elementov
                ter povezav med njimi in s tem doseči lažje razumevanje procesa (Kav-
                čič 1998, 4). V monografiji tako obravnavamo nekatere pomembnejše
                modele komuniciranja, ki jih ponuja razpoložljiva literatura.


                            52
   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57