Page 48 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

2 Projektni management
oddajo ponudbe. V tej fazi je poleg vzpostavljanja medsebojnih odno-
sov posebno pomembno motiviranje članov projektnega tima. V fazi
koncepta se opredeli začetni koncept izdelka, izdela A-vzorce ter se jih
pošlje naročniku v preverjanje funkcionalnosti. Procesni inženirji zač-
nejo v tej fazi načrtovati serijski proces izdelave in preverjati izvedlji-
vost proizvodnje izdelka glede na zasnovo. Na osnovi odzivov naročni-
ka in procesnega inženirja razvojni inženir po potrebi popravi zasnovo
izdelka. Vzporedno razvojni inženir začne z analizo D-FMEA, katere
namen je zagotavljanje razvoja zanesljive funkcionalnosti izdelka.
Sledi zaključna faza razvoja, kjer se dokončno opredeli in zamrzne za-
snova izdelka. Izdelajo se B-vzorci, ki jih je treba interno preveriti. Če
njihove zasnove po opravljenih vrednotenjih ni treba spreminjati, sledi
izdelava C-vzorcev, ki so običajno že izdelani v serijskem procesu in
jih je treba poslati naročniku, da jih ovrednoti. Ko naročnik po oprav-
ljenem ovrednotenju C-vzorcev potrdi zasnovo, se začne faza preizku-
šanja in kvalificiranja izdelka. Tej fazi sledi faza industrializacije, ki jo
avtorji razdelijo v tri faze: končni prevzem opreme, testno proizvodnjo
in začetek serijske proizvodnje. Projektni tim je za izdelek odgovoren
še pol leta po začetku proizvodnje, nato pa se odgovornost za izdelek
prenese na oddelek proizvodnje. Vsaka faza mora vključevati beleženje
in prenos naučenih lekcij, ki zagotavljata nenehno izboljševanje dejav-
nosti projektnega managementa.
Redno in učinkovito komuniciranje je predpogoj za delovanje global-
nih projektnih timov tudi v avtomobilski industriji (Ammeter in Duke-
rich 2002; Fernando idr. 2018). Ker kompleksne zahteve v njej vključu-
jejo več disciplin in funkcij, ki jih ni mogoče obravnavati ločeno, mora
struktura avtomobilskih organizacij podpirati sodelovanje med različ-
nimi funkcijskimi oddelki, kar vključuje dejavno podporo tako formal-
nemu kot neformalnemu komuniciranju (Liebel idr. 2018). Liebel idr.
(2018) v svoji študiji primera v avtomobilski industriji ugotavljajo tudi,
da komuniciranje med organizacijami in znotraj organizacij pogosto
ni ustrezno ter posledično opredelitev odgovornosti ni jasna. Pri ko-
municiranju med organizacijami težavo velikokrat predstavlja njihova
velikost, saj je med velikim številom zaposlenih težko najti ustreznega
sogovornika (Wilhelm in Dolfsma 2018).

48