Page 41 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Projektni management v sodobnih organizacijah 2.7
Battistuzzo in Piscopo (2015) opozarjata, da je vpliv uspešnosti glo-
balnih projektov na uspešnost organizacij, ki jih izvajajo, v primerjavi
s tradicionalnimi projekti večji; zato so ti bolj tvegani, dražji in kom-
pleksnejši, vendar imajo hkrati tudi več potencialnih koristi. Številne
organizacije ne dosegajo zahtevane stopnje kakovosti ali učinkovitosti
globalnih projektov, ker njihove metode, orodja in prakse niso prila-
gojene globalnemu multikulturnemu okolju, kjer je večina komunici-
ranja asinhronega in vključuje prepletanje številnih kultur ter jezikov
(Binder 2007, 1; Muszyńska 2022). Projektni management se dandanes
razvija z osredotočenostjo na decentralizirano izvedbo projekta. Gre za
premik od linearnih k dinamičnim sistemom, od izvajanja projektov k
vseorganizacijskemu projektnemu managementu, od obvladovanja in-
formacij k popolnemu izkoriščanju informacijskih tehnologij, od nad-
zora managementa k samousmerjanju in odgovornosti. Organizacije
postajajo vedno bolj projektno naravnane, zanašajo se na tehnologi-
jo, inoviranje, medfunkcijsko sodelovanje in odločanje, na zapletena
medorganizacijska sodelovanja in zelo kompleksne oblike integracije
dela. Dinamika takega okolja ustvarja pritisk na norme uspešnosti in
delovne procese ter premik k opolnomočenju in samonadzoru timov.
V današnjem povezanem svetu lahko organizacije izkoriščajo prednos-
ti pridobivanja mednarodnih virov, skupnih podjemov in sodelovanj.
Lahko dostopajo do najboljših talentov in izkoriščajo najboljše cenov-
ne ter časovne pogoje ne glede na svojo geografsko lokacijo. Vendar je
management globalno razpršenih timov, ki vodi k želenim rezultatom,
umetnost in znanost, ki vključujeta velike izzive, nove delovne procese
in poslovne modele, kar zarisuje nove meje projektnega managementa
(Thamhain 2012; 2013). Ne glede na svojo organizacijsko obliko orga-
nizacije za uspešno izvajanje projektov potrebujejo poenoten proces
managementa z jasnimi razmejitvami avtoritete, pristojnosti, odgo-
vornosti in odločanja (Ramsing 2009). Globalni projektni manage-
ment je lahko uspešen le preko kulturno ozaveščenega managementa
ter medkulturnega komuniciranja in mreženja tako znotraj organizacij
kot med njimi (Marković, Krumov in Nikitović 2014).
Fossum idr. (2019) identificirajo naslednje discipline, ki so po-
membne za management globalnih projektov v organizacijah: timi, ko-
municiranje, organizacijska podpora, orodja za sodelovanje in tehnike
sodelovanja. Wenche Aarseth, Asbjørn Rolstadås in Bjorn Andersen
(2013) glede na ugotovitve predlagajo ogrodje za obvladovanje organi-
zacijskih izzivov globalnih projektov, ki obsega tri dimenzije:

41