Page 38 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

2 Projektni management
• integracijo, ki je postopek vzpostavljanja načinov sodelovanja raz-
ličnih delov organizacije pri ustvarjanju vrednosti, razvoju izdel-
kov ali zagotavljanju storitev,
• medsebojno ali kolektivno zaupanje, ki je skupno psihološko sta-
nje, za katerega je značilno sprejemanje ranljivosti na osnovi pri-
čakovanj glede namer ali vedenja drugih v timu.

Nenazadnje je tudi obvladovanje tveganj pomembna komponenta
uspešnosti globalnih projektov (Fernando idr. 2018). Azar Izmailov,
Azar, Diana Korneva in Artem Kozhemiakin (2016) kot najpomembnej-
ši dejavnik tveganja pri projektu izpostavijo omejenost virov. Caldas in
Gupta (2017) med dejavnike tveganja uvrščata kompleksnost, velikost
in trajanje projekta. Orr idr. (2011) opažajo tudi povezavo med veli-
kostjo projekta in njegovo kompleksnostjo. Vendar Bjorvatn in Wald
(2018) opozarjata, da raziskovalcem do sedaj še ni uspelo dokazati
kavzalnega odnosa med kompleksnostjo in uspešnostjo projektnega
managementa.
Številni avtorji prepoznajo komuniciranje kot ključen dejavnik us-
pešnosti projektnih timov (White in Leifer 1986; Pinto in Prescott
1990; Griffin in Hauser 1992; Hauptman in Hirji 1996; Lewis in Seibold
1998; Haywood 1998; Ihator 2000; Lin in Berg 2001; Proctor in Douka-
kis 2003; Müller 2003; Henderson 2004; Diallo in Thuillier 2005; Tav-
čar idr. 2005; Beranek idr. 2005; Khazanchi in Zigurs 2005; Chiocchio
2007; Korkala in Abrahamsson 2007; Ramsing 2009; Söderlund 2011;
Zajac 2012; Thamhain 2013; Hagen in Park 2013; McKay, Marshall in
Grainger 2014; Frank Cervone 2014; Collyer 2016; Airton Molena in
Rovai 2016; Dubé in Katane 2017; Gray in Ulbrich 2017; Bond-Barnard,
Fletcher in Steyn 2018; Maynard idr. 2018; Lukić in Vračar 2018; Santos
2019; Zwikael, Pathak idr. 2022; Nwobodo-Anyadiegwu, Nkutha in Ka-
bamba Lumbwe 2022; Vasudevan idr. 2023). Komuniciranje zagotavlja
dejavno udeležbo deležnikov v timskem delu in njihovo opolnomoče-
nje, medtem ko pomanjkanje komuniciranja vodi v osredotočenost na
izvajanje nalog (Butt, Naaranoja in Savolainen 2016) in negativno vpli-
va na uspešnost projektnega tima (Katz 1982; Kanagarajoo, Fulford in
Standing 2020; Kumar Arora 2023). Nekatere raziskave ugotavljajo ne-
gativno povezavo med stopnjo virtualnosti in komuniciranjem, inte-
gracijo, koordinacijo, zaupanjem, občutkom pomena in odgovornosti
ter uspešnostjo tima (Webster in Wong 2008). Bibi Noraini Mohd Yu-
suf (2012) ugotavlja močno povezavo med komuniciranjem ter zaupa-

38