Page 37 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Uspešnost projektov in projektnega managementa 2.5
tima, Stare (2011) pa avtoriteto projektnega vodje. Wenche Aarseth,
Asbjørn Rolstadås in Bjorn Andersen (2013) med dejavniki uspešnosti
nadalje omenijo še obvladovanje internih deležnikov projekta in so-
očanje z eksternimi zahtevami, čemur se pridružujejo Erik sson idr.
(2002), Ziek in Anderson (2015) ter Henrie in Sousa-Poza (2005). Ker se
slednje v času projekta spreminjajo, je treba med dejavniki uspešnos-
ti projekta poudariti tudi dobro zastavljeno obvladovanje sprememb,
ki zahteva hitro in učinkovito komuniciranje za pravočasno zazna-
vanje odklonov ter odločanje (Santos idr. 2019; Proctor in Doukakis
2003; Hyväri 2006; Ahuja, Yang in Shankar 2010; McKay, Marshall
in Grainger 2014). Diana White in Joyce Fortune (2002) ter Pinto in
Prescott (1990) kot dejavnika uspešnosti dodajo jasno opredeljene ci-
lje in zadostna sredstva za izvedbo. Collyer (2016), Izabela Andressa
Machado dos Santos idr. (2019) ter Shopee Dubé in Jacqueline Katane
(2017) ugotavljajo, da je posebej v okoljih, ki so izpostavljena hitrim
spremembam, pomemben dejavnik uspešnosti tudi organizacijska
kultura, ki zagovarja učinkovito komuniciranje, prilagodljivo vodenje
in hitro odločanje. Mainga (2017) med dejavnike uspešnosti uvršča še
kakovost načrtovanja, medfunkcijsko združevanje in zadovoljstvo de-
ležnikov projekta. Shopee Dubé in Jacqueline Katane (2017) dodajata
predanost tima ter zrelost projektnega managementa. Liz Lee-Kelley
in Tim Sankey (2008) med dejavnike uspešnosti uvrščata mreženje,
posameznikovo voljo do samoupravljanja ter kulturno in medosebno
osveščenost. Tabassi, Abdullah in Bryde (2018) uspešnost projektnih
timov povezujejo s slogom vodenja. Diana Ranf (2010) dejavnikom us-
pešnosti globalnih projektov dodaja iskren namen integracije v novo,
drugačno kulturo. Cristina B. Gibson in Susan G. Cohen (2003) med
dejavniki za uspešno delovanje globalnih projektnih timov naštejeta:

• skupno razumevanje, ki je stopnja kognitivnega prekrivanja in
podobnosti v prepričanjih, pričakovanjih in zaznavanju danih
ciljev; virtualni projektni tim mora razviti skupno razumevanje
glede vsebine ciljev, načinov za doseganje – potrebnih procesov,
potrebnih nalog in individualnega prispevka posameznega člana
tima (znanja, veščine in sposobnosti) (oblikovanje timske inte-
rakcije, ki zahteva postavitev ciljev in strategij, vodi do doseganja
skupnih miselnih modelov (Powell, Piccoli in Ives 2004)),

37