Page 40 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 40

2  Projektni management
                  Klasični pristopi projektnega managementa, ki se uporabljajo v veči-
                ni industrije, so bili razviti v zahodnem svetu (Huang in Chung 2014).
                Ne predpostavljajo le uporabe tehnologije, ki je v uporabi v zahodnem
                svetu, temveč tudi vrednote in prepričanja zahodnega sveta (Wang in
                Liu 2007). Ti pristopi morda delujejo pri tradicionalnih projektih, ki se
                izvajajo v zahodnem svetu, niso pa primerni za globalne projekte ali
                tradicionalne projekte izven slednjega. Koncept zahodne šole projekt-
                nega managementa je osnovan na homogenosti tima; v nasprotju s tem
                je globalni projektni management utemeljen z raznolikostjo (Huang in
                Chung 2014). Zahodni pristop k projektnemu managementu je bistve-
                no drugačen od tradicionalnega vertikalnega managementa (Kendra in
                Taplin 2004). Projektni management je horizontalen in se pomembno
                razlikuje od vertikalnega managementa, za katerega je značilna stroga
                hierarhija – velika razlika v moči in posledičen odnos med nadrejenim in
                podrejenim. Pri projektnem managementu gre za majhno razliko v moči
                (Hofstede 1983; Andersen 2003). Organizacije morajo za uspešno vpelja-
                vo pristopov projektnega managementa poleg ustreznih tehnik in orodij
                tako vzpostaviti tudi skupne kulturne vrednote med zaposlenimi, ki pod-
                pirajo vpeljavo načel projektnega managementa (Kendra in Taplin 2004).

                2.7  Projektni management v sodobnih organizacijah  2.7
                Kerzner (2022, 4) projektni management v sodobnih organizacijah pre-
                pozna kot ključno strateško kompetenco. Projektni management je
                ključen za ustvarjanje konkurenčne prednosti in uspeh na hipertekmo-
                valnem ter hitro spreminjajočem se svetovnem trgu dela (Alvarenga idr.
                2020). Dejavnosti mednarodnih organizacij sledijo mobilnosti kapitala
                in informacij ter se širijo kot mreža preko vse več različnih držav in kul-
                tur, pri čemer so vse manj pod nadzorom individualnih držav in njihove
                zakonodaje. Kapital sledi logiki tržne ekonomije in išče najprimernejše
                kadre, znanje in materialne vire. Ta proces je trajnostno podprt z raz-
                vojem procesiranja informacij in pocenitvijo transporta (Steinmann in
                Scherer 1998). V težkih ekonomskih časih in globalni konkurenci je pro-
                jektni management konkurenčen način managementa organizacij (Ranf
                2010), ki omogoča boljše, cenejše in hitrejše izvajanje multidisciplinar-
                nih poslovnih operacij (Thamhain 2012). Hkrati postaja tudi pomem-
                ben način implementiranja strategij organizacij (Battistuzzo in Piscopo
                2015). Dalcher (2012) kot glavno vodilo uporabe ogrodij projektnega ma-
                nagementa v organizacijah navede povečevanje vrednosti organizacij, ki
                na ta način izboljšajo učinkovitost dela (Fernando idr. 2018).


                            40
   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45