Page 32 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

2 Projektni management
2011; Creasy in Anantatmula 2013; Rolstadås idr. 2014; Radujković in
Sjekavica 2017; Gray in Ulbrich 2017).

Uspešnost projektov
Mladen Radujković in Mariela Sjekavica (2017) uspešnost projekta po-
vezujeta z oceno doseganja ciljev projekta, uspešnost projektnega ma-
nagementa pa z merili železnega trikotnika – stroški, čas in kakovost.
Opozarjata, da je oba pojma ob obstoju številnih različnih modelov us-
pešnosti projekta in projektnega managementa težko jasno razločevati.
Uspešnost projekta je težko opredeliti ali izmeriti (Thamhain 2013).
V literaturi se uspešnost projekta največkrat povezuje z »železnim tri-
kotnikom«, katerega oglišča predstavljajo merila stroškov, časa in ka-
kovosti (Pinto in Pinto 1990; Atkinson 1999; Prasad in Akhilesh 2002;
White in Fortune 2002; Koelmans 2004; Söderlund 2004; Henderson
2008; Lee-Kelley in Sankey 2008; Kerzner 2009; Yazici 2009; Jetu, Ri-
edl in Roithmayr 2011; Orr idr. 2011; Berssaneti in Carvalho 2015; Klo-
ppenborg 2015; Gray in Ulbrich 2017; Mainga 2017; Radujković in Sje-
kavica 2017; Bond-Barnard, Fletcher in Steyn 2018; Bjorvatn in Wald
2018; Büll, Palkovits-Rauter in Szabo 2019; dos Santos idr. 2019; Govin-
daras idr. 2023). Merili stroškov in časa sta povezani z viri 645 sta lahko
merljivi, medtem ko je kakovost povezana z naročnikom projekta in jo
je treba obravnavati ločeno (Gray in Ulbrich 2017). Čeprav gre za naj-
večkrat citirana merila, literatura o njih ni soglasna (Söderlund 2004;
Marzagao in Carvalho 2016; dos Santos idr. 2019). Številni avtorji me-
nijo, da omenjena merila ne zadoščajo (Prasad in Akhilesh 2002; Mor-
ris 2003; Koelmans 2004; Brill, Bishop in Walker 2006; Lee-Kelley in
Sankey 2008; Zwikael 2009; Anantatmula in Thomas 2010; Jetu, Riedl
in Roithmayr 2011; Kloppenborg 2015; Gray in Ulbrich 2017; Mainga
2017; Bjorvatn in Wald 2018; dos Santos idr. 2019). Morris (2003) tako
meni, da se omenjena merila preveč osredotočajo na orodja in procese
izvedbe ter zanemarjajo širši vidik poslovnega konteksta, strategije in
ljudi. Koelmans (2004), Liz Lee-Kelley in Tim Sankey (2008), Mainga
(2017), Anantatmula in Thomas (2010), Thamhain (2012) ter Bjorvatn
in Wald (2018) omenjenim merilom dodajajo človeška merila komu-
niciranja, zaupanja in sodelovanja, ki določajo moralo in zadovoljstvo
projektnega tima ter deležnikov projekta.
Mary Beth Pinto in Jeffrey K. Pinto (1990) uspešnost projekta oce-
njujeta preko dveh komponent – delovnih rezultatov, ki jih vredno-
tita po merilih železnega trikotnika, in psihosocialnih rezultatov, ki

32