Page 29 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Virtualni projektni tim 2.4
• neučinkoviti delovni procesi in
• težave s podpornimi sistemi.

Številni avtorji so primerjali tradicionalne in virtualne projektne
time ter prišli do mešanih zaključkov (Powell, Piccoli in Ives 2004).
Virtualni projektni timi naj bi tako imeli večji inovacijski potencial
(Tavčar idr. 2005), saj naj bi raznolikost pozitivno vplivala na inovi-
ranje (Eriksson idr. 2002). Prav tako naj bi imeli manjše potrebe po
podpori in sodelovanju tima v primerjavi z geografsko združenimi timi
(Krumm idr. 2016). V nasprotju s kolociranimi projektnimi timi inte-
rakcija v virtualnih projektnih timih poteka v tehnološko ustvarjenem,
virtualnem okolju, kjer je osebno komuniciranje zelo omejeno ali celo
odsotno (Panteli, Yalabik in Rapti 2018). V virtualnih timih manjkajo
nekateri osnovni elementi, ki so prisotni v fizičnem svetu, saj so čla-
ni tima časovno in prostorsko ločeni. Identitete drugih članov so tako
dvoumnejše (Henttonen in Blomqvist 2005), potreben je razvoj skup-
ne identitete članov virtualnega projektnega tima (Zuofa in Ochieng
2017).
Nekateri raziskovalci zagovarjajo stališče, da so pravi virtualni pro-
jektni timi zgolj tisti, v katerih komuniciranje v celoti poteka virtual-
no, kar izključuje time, ki se kadar koli srečajo tudi osebno. Številni
drugi pa to omejitev prilagajajo in dopuščajo, da del komuniciranja
poteka tudi osebno, vendar mora biti večina interakcij virtualnih. De-
lež virtualnosti oz. virtualnega komuniciranja, ki opredeli nek tim kot
virtualen, ostaja nejasno definiran (Martins, Gilson in Maynard 2004).
Hkrati je meja med tradicionalnimi in virtualnimi timi vse bolj zabri-
sana, saj tudi tradicionalni timi, pa čeprav njegovi člani delujejo na isti
lokaciji, vse bolj uporabljajo možnosti IKT, na drugi strani pa se tudi
člani virtualnih projektnih timov občasno lahko srečajo v živo (Gaudes
idr. 2007; Webster in Wong 2008). Maynard idr. (2018) ugotavljajo, da
so skoraj vsi sodobni timi do neke mere virtualni. Tehnologija torej
spreminja način delovanja projektnih timov, vendar je ta sprememba
enako resnična za vse tipe timov. Četudi so vzorci virtualnega komu-
niciranja med različnimi tipi timov podobni, se ti razlikujejo v vzorcih
osebnega komuniciranja. Člani geografsko združenih timov tako ko-
municirajo pogosteje kot dislocirani, kar se lahko odraža v višjem med-
sebojnem zaupanju med kolociranimi člani tima (Webster in Wong
2008; Dumitraşcu-Băldău in Dumitraşcu 2019).

29