Page 30 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

2 Projektni management
Delo v virtualnem projektnem timu sovpada z vrednotami in s
predstavami mlajših generacij. Milenijska generacija naj bi namenjala
večji pomen ravnotežju med delom in življenjem. Virtualne oblike dela
omogočajo večjo prilagodljivost in mobilnost, kar sovpada s to misel-
nostjo. Poleg tega so mlajše generacije navajene in pričakujejo hiter
dostop do informacij, tako je zanje virtualno sestajanje primernejše od
osebnih sestankov. Če so bili v preteklosti predvsem uvodni, spoznav-
ni osebni sestanki dobrodošli, pa bi naslednje generacije zaposlenih
to lahko videle kot potrato časa ali celo nepotrebno oviro (Gilson idr.
2015). Medtem ko Tavčar idr. (2005) zagovarjajo stališče, da je mogoče
učinkovito delati v popolnoma virtualnem okolju, so Ebrahim, Ahmed
in Taha (2009) mnenja, da virtualni projektni timi najverjetneje nik-
dar ne bodo v celoti nadomestili tradicionalnih. Vsak projekt namreč
ni primeren za virtualno izvedbo (Gassmann in von Zedtwitz 2003).
Virtualni projektni timi so po mnenju Tavčarja idr. (2005) primernejši
za izvedbo manj zahtevnih nalog, ki ne zahtevajo intenzivnega komu-
niciranja, saj je slednje v virtualnih timih težje izvajati. Odgovornosti
in naloge članov tradicionalnih ter virtualnih projektnih timov so si-
cer enake, vendar virtualna oblika dela spreminja način vključenosti in
interakcije med člani tima (Lukić in Vračar 2018), saj je tradicionalne
pristope k timskemu delu težko oz. nemogoče aplicirati (Henttonen in
Blomqvist 2005). Ista avtorja opažata, da komunikacijska tehnologija
v manjši meri spodbuja vzpostavljanje medsebojnih odnosov pri nalo-
gah, kot so npr. deljenje in hramba informacij ali relacijsko komunici-
ranje. Gradniki zaupanja v virtualnih timih so po njunih ugotovitvah
podobnih kot v tradicionalnih.

Globalni projektni tim
Linda S. Henderson, Richard W. Stackman in Rikke Lindekilde (2018)
globalni projektni tim opredelijo kot delovni tim, katerega člani priha-
jajo iz različnih držav oz. kultur, so geografsko razpršeni in se pri dolo-
čanju, načrtovanju in implementaciji skupnih projektnih ciljev zanašajo
na virtualno komuniciranje. Najznačilnejša lastnost globalnih projek-
tnih timov je kontekst, ki ga Cristina B. Gibson in Susan G. Cohen (2003)
razložita kot način življenja in dela na specifičnem geografskem obmo-
čju s tamkajšnjimi poslovnimi razmerami, kulturnimi značilnostmi in
edinstveno zgodovino. Globalni projektni tim Sirkka Liisa Jarvenpaa
in Dorothy E. Leidner (1999) opredelita s tremi dimenzijami, in sicer:

30