Page 31 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Uspešnost projektov in projektnega managementa 2.5
• začasnost – člani nimajo skupne preteklosti ali prihodnosti sode-
lovanja,
• kulturna raznolikost in geografska razpršenost ter
• virtualno komuniciranje.
Opredelitve globalnega in virtualnega projektnega tima so si v
marsičem podobne, tako razlika med pojmoma ob pregledu obstoje-
čih opredelitev ni jasno začrtana. Pri obeh oblikah se pojavljajo skup-
ni elementi virtualnega komuniciranja, geografske razpršenosti (kot
nasprotje geografsko združenim timom) ter kulturne in jezikovne ra-
znolikosti članov. Konceptualizacija virtualnih projektnih timov je še
vedno težavna zaradi številnih kontekstov ali prilagoditev, v katerih so
bili ti do sedaj preučevani (Zuofa in Ochieng 2017). Medtem ko neka-
teri avtorji med pojmoma ne navajajo bistvenih razlik, ju drugi ločijo
in celo predlagajo presek obeh množic, torej globalne virtualne projek-
tne time kot ločeno kategorijo. Globalne virtualne projektne time tako
Anne Powell, Gabriele Piccoli in Blake Ives (2004) vidijo kot posebno
obliko virtualnih projektnih timov, ki pa je deležna precejšnje pozor-
nosti raziskovalcev. Ti timi vključujejo člane, ki delajo in živijo v raz-
ličnih državah in so kulturno raznoliki. Tudi Prasad in Akhilesh (2002)
globalni virtualni projektni tim opredelita kot tim z razpršenim stro-
kovnim znanjem, ki se razprostira preko časovnih, geografskih, držav-
nih in kulturnih meja, njegov namen je doseči specifičen organizacijski
cilj ob višji uspešnosti ter ob pretežno virtualnem komuniciranju.

2.5 Uspešnost projektov in projektnega managementa 2.5
Današnja splošna razširjenost projektov v organizacijah in njihova
naraščajoča kompleksnost sta gonilni sili raziskovanja dejavnikov, ki
vplivajo na njihovo uspešnost (Kerzner 2022, 1). Iskanje univerzalne
teorije uspešnosti projekta je, glede na temeljne razlike med projekti,
morda neprimeren pristop (Söderlund 2004), zato je potrebno nadalj-
nje raziskovanje dejavnikov uspešnosti projekta ter drugih načinov
pojmovanja uspešnosti (Rolstadås idr. 2014; Vasudevan idr. 2023).
Zagotavljanje odličnosti pri obvladovanju sodobnih projektov od
organizacij terja več kot zgolj spremljanje kazalnikov železnega trikot-
nika (Kerzner 2022, 2). V povezavi s projekti se najpogosteje pojavlja-
ta dva ključna koncepta uspešnosti – uspešnost projekta in uspešnost
projektnega managementa (Zwikael 2009; Jetu, Riedl in Roithmayr

31