Page 24 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 24

2  Projektni management

                skovalci pojme pravilno uporabljati v skladu z dejanskim kontekstom
                raziskave. Tako večsrediščni projekt ni hkrati tudi čezmejni, če so vsi
                operativni centri znotraj ene države. Prav tako čezmejni projekt ni glo-
                balni, če ga izvajata dve državi, ki si delita pravne okvire in/ali skupno
                ekonomsko območje, kot npr. Francija in Belgija.


                2.3  Globalni projekt  2.3
                Globalizacijski procesi so v mednarodno poslovanje pripeljali drugačne
                vrste projektov, ki presegajo tradicionalne dimenzije. Le malo projek-
                tov v sodobnem času se namreč še vedno opira izključno na ljudi ali
                vire iz ene države (Orr idr. 2011). Kompleksnost projektov se povečuje
                v praktično vseh industrijah (Thamhain 2012), in sicer zaradi globaliza-
                cije, tehnoloških sprememb in dvosmerne interakcije med družbenimi
                ter tehničnimi vidiki (Henrie in Sousa-Poza 2005), hkrati se povečuje
                tudi z višjo stopnjo virtualnosti (Gibson in Cohen 2003, 5). Kerzner
                (2022, 8–9) med dejavnike, ki narekujejo višjo kompleksnost sodobnih
                projektov, med drugim uvrsti njihovo velikost, vrednost, negotovost
                zahtev,  obsega  in rezultatov, kompleksnost  interakcij in  geografsko
                razpršenost. Zaradi odprtih meja globalnih projektov je težko dohajati
                njihovo dinamiko in obseg sprememb, ki se dogajajo znotraj in zunaj
                projektnega okolja (Huang 2016).
                  Globalni projekt je vrsta projekta in zajema začasno sodelovanje
                med organizacijami  preko državnih  ter kulturnih meja z namenom
                skupnega ustvarjanja edinstvenega produkta ali storitve v kompleks-
                nem eksternem kontekstu, ki zahteva obvladovanje odnosov (Marmer
                Solomon 1998; Adenfelt in Lagerström 2006; Aarseth, Rolstadås in
                Andersen 2013; Huang 2016; Fossum idr. 2019). Christina Breuer idr.
                (2019) ter Liz Lee-Kelley in Tim Sankey (2008) omenjenim lastnostnim
                globalnih projektov dodajo še zanje značilno uporabo virtualnega ko-
                municiranja. Orr idr. (2011) zapišejo, da je globalni projekt začasno
                prizadevanje, kjer si številni akterji prizadevajo optimirati želene re-
                zultate ob kombiniranju virov iz različnih držav, geografskih lokacij,
                organizacij in kultur preko pogodbenih, hierarhičnih ter mrežnih or-
                ganizacijskih oblik. Ta definicija globalne projekte prepozna kot kom-
                pleksne organizacijske sisteme s specifičnimi izzivi, kot so razlike med
                institucijami in njihovimi prepričanji, tradicijami ter sistemi vrednot,
                geografska razpršenost ter kompleksnost mrež formalnih in neformal-
                nih odnosov. Za globalne projekte je značilno, da vključujejo člane tima
                iz različnih kultur in organizacij, ki govorijo različne materne jezike in


                            24
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29