Page 260 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 260

10  Interpretacija in razprava
                ccoli in Ives 2004, 9–10), izkušnje (Pinto in Pinto 1990), osebno rast
                (Powell, Piccoli in Ives 2004, 9–10; Thamhain 2013), kulturo in oseb-
                nostne lastnosti posameznika, kulturne razlike, odprtost in rednost
                komuniciranja (Jetu, Riedl in Roithmayr 2011; He, Offerman in Ven
                2016; Lukić in Vračar 2018), stopnjo virtualnosti komuniciranja (Hen-
                ttonen in Blomqvist 2005; He, Offerman in Ven 2016; Zuofa in Ochieng
                2017), stopnjo medsebojnega poznavanja in zaupanja (Oertig in Buergi
                2006; Webster in Wong 2008; Thamhain 2013), primernost komunika-
                cijskega kanala in druge. Pri tem ima po mnenju ene od udeleženk v
                raziskavi pomembno vlogo tudi starost članov globalnega projektnega
                tima, saj naj bi bili mlajši ljudje dovzetnejši za nematerialne motivacij-
                ske dejavnike.
                  Udeleženci v raziskavi so se strinjali, da ima vodja projekta pomemb-
                no vlogo pri motiviranju ostalih članov globalnega projektnega tima,
                s čimer se strinjajo številni avtorji (Pinto in Pinto 1990; FitzPatrick
                1997; Hyväri 2006, 39; Oertig in Buergi 2006; Binder 2009; Thamhain
                2012; Rodrigues in Sbragia 2013; Marković, Krumov in Nikitović 2014;
                Lima in Patah 2016; Henderson, Stackman in Lindekilde 2018; Burrows
                2020), čeprav morajo biti ti že v osnovi, neodvisno od projektnega vod-
                je, motivirani za komuniciranje pri projektu. Naloga projektnega vodje
                je, da obstoječo motiviranost, ki jo nosi vsak posamezni član projek-
                tnega tima, nadgradi, vzdržuje in poveže z namenom doseganja ciljev
                projekta. Pri tem je seveda osnovni pogoj visoka motiviranost vodje
                projekta za delo in komuniciranje pri projektu.

                10.10  Zaupanje v timu  10.10
                Medsebojno zaupanje članov globalnega projektnega tima je osnovni
                pogoj za njihovo pripravljenost za komuniciranje (Henttonen in Blo-
                mqvist 2005; Kalyvas 2009; Snyder in Lee-Partridge 2013; Bond-Bar-
                nard, Fletcher in Steyn 2018; Choi in Cho 2018) in tako pomemben
                dejavnik uspešnosti komuniciranja, čemur pritrjujejo mnogi avtorji
                (Gibson in Cohen 2003; Tavčar idr. 2005; Bergiel, Bergiel in Balsmei-
                er 2008; Anantatmula in Thomas 2008; Anantatmula in Thomas 2010;
                Thamhain 2013; Crisp in Jarvenpaa 2013; Aritz, Walker in Cardon 2017;
                Caldas in Gupta 2017; Parker, Kunde in Zeppetella 2017; Dubé in Ka-
                tane 2017; Zuofa in Ochieng 2017; Choi in Cho 2018; Lukić in Vračar
                2018; Breuer idr. 2019; Hacker idr. 2019). Udeleženci v raziskavi so ga
                prepoznali tudi kot temelj sodelovanja članov projektnega tima.




                            260
   255   256   257   258   259   260   261   262   263   264   265