Page 265 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Jezik 10.13
(2018), Isabella Crawford idr. (2019) ter Iulia Dumitraşcu-Băldău in
Dănuţ Dumitraşcu (2019). Slednje po ugotovitvah raziskave prepozna-
va tudi izbrana organizacija, saj zaposlenim omogoča številna usposa-
bljanja na tem področju (Henttonen in Blomqvist 2005; Yazici 2009;
Kloppenborg 2015; Santos idr. 2019).

10.13 Jezik 10.13
Jezik je s komunikološkega vidika sicer temeljno sredstvo komunicira-
nja, vendar lahko upravičeno trdimo, da presega okvir definicije. Gre
namreč za nekaj, kar človeka ločuje od ostalih živih bitij in s čimer ljud-
je utemeljujemo svojo inteligenco. »Meje mojega jezika so meje mojega
sveta,« je v začetku 20. stoletja zapisal Wittgenstein (1933). Če po nje-
govem razmišljanju namreč na svetu, bodisi realnem ali imaginarnem,
nekaj obstaja, mora biti o tem mogoče misliti. Jezik kot sredstvo za
izražanje misli torej začrtuje meje stvarnosti. Vendar pa koncept ome-
jenosti misli z jezikom pod vprašaj postavlja vse znane jezikovne defi-
nicije, saj bi bilo za definiranje jezika najprej treba iz njega »izstopiti«,
kar pa je torej ob omejenosti misli z jezikom nemogoče. Vsaka od de-
finicij jezika je tako vnaprej omejena z jezikom samim in potemtakem
nesmiselna.
Številni raziskovalci niso enotni glede odnosa med jezikom in člo-
vekovim mišljenjem. Medtem ko nekateri mišljenje pogojujejo z ob-
stojem jezika, drugi pojma obravnavajo ločeno ter zagovarjajo stališče,
da človek lahko misli neodvisno od obstoja jezika. Zanimiv pogled na
jezik nam ponudi Wittgenstein (1967), ki preko koncepta jezikovnih
iger slednjega poveže z mislimi in dejanji. Jezik je, posebej v kontekstu
obravnave globalnih projektov, treba razumeti kot del kulture (Join-
son 2002; Gibson in Cohen 2003; Anantatmula in Thomas 2010; Hu-
ang in Chung 2014; Rothlauf 2015, 2; Rothlauf 2015, 2; Luck in Swartz
2018; Quisenberry 2018); tako je natančen prenos vsebine sporočila
iz enega v drug jezik kot del procesa kodiranja zelo zahtevna naloga,
ki terja izredno dobro poznavanje vpletenih kultur in jezikov. Izbrana
organizacija jezik opredeljuje kot »osrednje izražanje blagovne znam-
ke, filozofije podjetja ter organizacijske kulture«, hkrati ga dojema kot
konkurenčno prednost.
Temeljna hipoteza medkulturnega komuniciranja je, da poslano spo-
ročilo ni nujno enako prejetemu (Dumitraşcu-Băldău in Dumitraşcu
2019). Številni avtorji (Rajkumar 2010; Project Management Institute
2013; Rothlauf 2015) tako jezik upravičeno prepoznajo kot dejavnik

265