Page 258 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava
Krum Krumov in Zorana Nikitović (2014) umeščajo med značilnosti
kolektivističnih narodov. Hierarhične odnose v organizaciji so kitaj-
ski člani tima zelo spoštovali, kar potrjuje ugotovitve Judy S. L. Tsui
(2001), Jennerja idr. (1998) ter Honga in Engeströma (2004). Kitajsko
tržišče smo v raziskavi prepoznali kot precej individualistično, agre-
sivno in tekmovalno, o čemer poroča tudi Jurack (2020). Tudi kitajski
udeleženec v raziskavi je evropski stil komuniciranja opisal kot uglaje-
nejši v primerjavi z agresivnejšim kitajskim. Ugotovitev nas je prese-
netila, saj smo pričakovali harmoničnost in usmerjenost v medsebojne
odnose.
V individualističnih kulturah ima namreč naloga prednost pred od-
nosi (Hofstede 1983; Rodrigues in Sbragia 2013), značilnost kitajske
kulture pa naj bi bila harmoničnost in usmerjenost v medsebojne od-
nose (Kirkbride in Tang 1992; Chen in Tjosvold 2002; Tjosvold in Sun
2002; Tjosvold, Hui in Yu 2003; Pan in Zhang 2004; Huang in Chung
2014). Zaznana tekmovalnost se odraža tudi na trgu dela; tako so bila
na obravnavanem projektu pričakovanja in posledično pritisk na ki-
tajske deležnike veliki. Opazili smo tudi kar precejšnjo fluktuacijo na
strani kitajskih deležnikov projekta. Pogosto fluktuacijo v projektnih,
ki znatno negativno vpliva na razvoj medsebojnega zaupanja in učin-
kovitost projektnega tima, omenjata tudi Margaret Oertig in Thomas
Buergi (2006). V konkretnem primeru smo odnos med kupcem in do-
baviteljem na kitajskem trgu spoznali kot zelo avtoritativen, kar opa-
žata tudi Xiaojin Wang in Lanfeng Liu (2007).
O slovenskih članih tima smo od udeležencev v raziskavi izvedeli, da
ti izkazujejo večjo pripadnost organizaciji od nemških in kitajskih so-
delavcev. Nemška udeleženka v raziskavi Slovencem pripisuje tenden-
co po premišljenem načinu dela. Slovenski udeleženec v raziskavi je o
Slovencih povedal, da so univerzalnejši in raje posegajo v delo drugih,
kar sovpada s težnjo po večopravilnosti in improviziranju, ki ju pri Slo-
vencih opaža Stare (2011). Slovenci po mnenju indijskega udeleženca v
raziskavi po profesionalnosti tako nekoliko zaostajajo za Nemci, vsee-
no pa so profesionalnejši od Azijcev. Nemški udeleženec v raziskavi je
pri Slovencih opazil težnjo po iskanju krivca namesto rešitev.
Nemška udeleženka v raziskavi je Nemce označila kot točne, breziz-
razne, strukturirane in premišljene ter dodala, da dosledno upoštevajo
hierarhijo. Slovenski udeleženec v raziskavi je Nemce opisal kot ozko
usmerjene, tako naj bi se neradi vpletali v delo drugih. Nemce je in-
dijski sogovornik označil kot visoko profesionalne. Prav tako se zelo

258