Page 255 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Kulturne razlike 10.8

10.8 Kulturne razlike 10.8
Globalni projektni management je utemeljen z raznolikostjo (Anantat-
mula in Thomas 2010; Huang in Chung 2014; Mingaleva in Deputatova
2018). Večkulturnost je ena ključnih značilnosti globalnih projektnih
timov, ki slednje ločujejo od tradicionalnih. Obvladovanje kulturnih
razlik pri globalnih projektih je torej nujen gradnik uspešnosti komu-
niciranja (Ainamo idr. 2010; Mohd Yusuf 2012; Marković, Krumov in
Nikitović 2014; Lima in Patah 2016; Huang 2016; 2016; Čuhlová 2018;
Taras idr. 2019; Büll, Palkovits-Rauter in Szabo 2019), kar smo na pri-
meru izbranega globalnega projektnega tima ugotovili tudi sami. In-
dijski udeleženec v raziskavi je kot bistvo kulturnih razlik izpostavil
način posameznikovega razmišljanja, kar sovpada s stališčem Christia-
na Bülla, Silke Palkovits-Rauter in Monike Beata Szabo (2019), Joanne
Huang in Arthurja Chunga (2014), Dušana Markovića, Kruma Krumo-
va in Zorane Nikitović (2014) ter Iulie Dumitraşcu-Băldău in Dănuţa
Dumitraşcuja (2019). Kulturne razlike so se v izbranem globalnem pro-
jektnem timu izražale na številne načine, med drugim pri preferencah
rabe komunikacijskih kanalov in delovnih navadah posameznikov, ki
jih kot relevantne pri sodelovanju posameznikov različnih kultur pri
projektih prepozna tudi Joanne Huang (2016).
Vpliv kulturnih razlik na uspešnost komuniciranja v izbranem glo-
balnem projektnem timu je bil sicer precej neizrazit, k čemur so pripo-
mogle predvsem pripadnost članov projektnega tima isti organizaciji
in predhodne izkušnje virtualnega načina dela. Kitajski udeleženec v
raziskavi je tako sodelovanje s preostalim delom tima označil kot dob-
ro, saj so zaradi zgodovine skupnega sodelovanja dobro poznali sloven-
sko kulturo, hkrati pa so številni kitajski kolegi predhodno delovali v
nemških podjetjih. Med pozitivnimi vidiki večkulturnosti v izbranem
globalnem projektnem timu so udeleženci v raziskavi izpostavili siner-
gije različnih pogledov na reševanje težav pri projektu, ki jih omenjajo
tudi Bergiel, Bergiel in Balsmeier (2008) ter Tabassi, Abdullah in Bry-
de (2018). Kot se je izrazil slovenski udeleženec v raziskavi, je zmes
»nasprotnih polov« v projektnem timu dobrodošla.
Po izkušnjah nemške udeleženke v raziskavi kulturni stereotipi kot
produkti mehanizmov kategoriziranja, kot jih opišejo Dušan Marko-
vić, Krum Krumova in Zorana Nikitović (2014), pri ljudeh največkrat
držijo, nasprotno pa je nemški udeleženec v raziskavi povedal, da po
njegovih izkušnjah temu ni vedno tako. Nenazadnje pa je slovenski
udeleženec v raziskavi omenil, da je dojemanje posamezne kulture re-

255