Page 259 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Motiviranost 10.9
natančno držijo obljubljenih rokov. Komuniciranje nemške članice
izbranega globalnega projektnega tima smo prepoznali kot jasno, na-
tančno in strukturirano. Pogosto se je pred odločitvami želela dodatno
posvetovati z ostalimi člani. Njen funkcijski šef je bil zelo vključen v
odločanje, zato je le redkokatere odločitve sprejela samostojno. Gle-
de sledenja načrtovanim dejavnostim na projektu je bila dokaj toga in
nenaklonjena nepredvidenim odklonom. Dokumentiranje projekta je
bilo zanjo zelo pomembno.

10.9 Motiviranost 10.9
Motiviranost članov globalnega projektnega tima smo prepoznali kot
ključen dejavnik uspešnosti komuniciranja, čemur pritrjujejo Spitz-
berg in Cupach (1984), Kliem (2008), Liz Lee-Kelley in Tim Sankey
(2008), Marcia Hagen in Sunyoung Park (2013) ter Wu idr. (2017).
Hkrati se odraža tudi v občutku pripadnosti timu (Ammeter in Duke-
rich 2002; Mainga 2017; Thamhain 2013) in zadovoljstvu posameznih
članov globalnega projektnega tima (Powell, Piccoli in Ives 2004, 9–10;
Wu idr. 2017), pri čemer gre za vzajemni vpliv med omenjenimi dejav-
niki (Pinto in Pinto 1990; Thamhain 2013; Robert in You 2018; Choi in
Cho 2018). V kontekstu monografije bi motiviranost lahko definirali
kot stopnjo posameznikove pripravljenost za komuniciranje oz. »tisto,
zaradi česar člani globalnega projektnega tima komunicirajo«. Ena od
udeleženk v raziskavi je motiviranost opisala kot »usidranje v zavest
članov tima, zakaj je pomembno, da sedijo na svojem mestu.« Ključno
vlogo motiviranosti udeležencev pri komuniciranju sta povzela druga
udeleženca v raziskavi: »Dokler je želja, da se dva razumeta, se bos-
ta razumela. Če pa se nočeta, se ne bosta« oz. »[N]ajprej moraš biti
pripravljen komunicirati. Če tega nočeš, komuniciranje ne more biti
uspešno.«
Udeleženci v raziskavi so motivacijske dejavnike ločili na material-
ne in nematerialne. Ugotovili smo, da udeleženci niso povsem zado-
voljni s trenutnim sistemom finančnega motiviranja članov globalnih
projektnih timov v izbrani organizaciji in na tem področju pričakujejo
izboljšave. S tem povezujejo tudi nekoliko višjo zaznano stopnjo fluk-
tuacije v zadnjem času. Organizacije morajo razumeti potrebe svojih
zaposlenih in vzpostaviti ter vzdrževati delovno okolje, ki jih motivira
k delu in h komuniciranju (Binder 2009; Yazici 2009).
Pri nematerialnih motivacijskih dejavnikih so udeleženci v raziskavi
med drugimi omenili ponos (Ammeter in Dukerich 2002; Powell, Pi-

259