Page 264 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava
ti in veščine, kar potrjuje stališča Cristine B. Gibson in Susan G. Cohen
(2003), Tavčarja idr. (2005), Liz Lee-Kelley (2006), Liz Lee-Kelley in Tim
Sankey (2008), Binderja (2009), Thamhaina (2012), Ivete Rodrigues in
Roberta Sbragie (2013), Hosseinija idr. (2013) ter Lipperta in Dulewicza
(2018). Med veščinami komuniciranja so kot najpomembnejše izposta-
vili znanje tujih jezikov (Binder 2009; Čuhlová in Yar 2018; Debray in
Spencer-Oatey 2019), predvsem angleškega, medkulturne kompetence
(Earley in Ang 2003, 59; Congden, Matveev in Desplaces 2009; Binder
2009; Rodrigues in Sbragia 2013; Huang in Chung 2014; Lima in Patah
2016; Luck in Swartz 2018; Henderson, Stackman in Lindekilde 2018;
Zakaria in Mohd Yusof 2020) in rabo IKT (Tavčar idr. 2005; Lee-Kelley
in Sankey 2008; Mohd Yusuf 2012; Zakaria in Mohd Yusof 2020).
Pri rabi IKT je večina udeležencev omenila rabo videopovezave, ki
naj bi bila med razpoložljivimi tehnologijami v organizaciji trenutno
naj boljši približek osebnemu komuniciranju. Ostale pomembne vešči-
ne in lastnosti članov projektnega tima po mnenju udeležencev v razi-
skavi zajemajo sposobnost pisnega in ustnega komuniciranja (Hender-
son 2004; Henderson 2008; Kliem 2008; Skulmoski in Hartman 2010;
Mohd Yusuf 2012; Zulch 2014b; Gray in Ulbrich 2017; Quisenberrry
2018), timskega dela (Hall in Hall 1990, 212; Stohl 2001, 326; Skulmoski
in Hartman 2010), tehnična znanja in izrazoslovje, veščine motiviranja
in reševanja konfliktov (Gibson in Cohen 2003; Skulmoski in Hartman
2010; Thamhain 2012; Snyder Stackpole 2013; Burrows 2020), pozna-
vanje metodologije projektnega vodenja, pripravljenost za nenehno
osebno izpopolnjevanje (Gibson in Cohen 2003; Skulmoski in Hart-
man 2010; Ziek in Anderson 2015; Gray in Ulbrich 2017) in pripravlje-
nost za službena potovanja.
Udeleženci v raziskavi pri internem komuniciranju v globalnih pro-
jektnih timih mehke veščine postavljajo ob bok tehničnim znanjem
(Pant in Baroudi 2008; Skulmoski in Hartman 2010; Alvarenga idr.
2020). Koristne so tudi predhodne izkušnje dela in komuniciranja v
globalnih projektnih timih (Tavčar idr. 2005; Kloppenborg 2015), po-
sebno v začetnih fazah projektov, ko lahko skrajšajo čas vzpostavlja-
nja projektnega tima in pospešijo prehod v delovno fazo. Udeleženci v
raziskavi so menili, da se je potrebnih veščin za komuniciranje v glo-
balnih projektnih timih mogoče naučiti, hkrati pa jih je treba neneh-
no izboljševati, s čimer se strinjajo Margaret Oertig in Thomas Buergi
(2006), Bergiel, Bergiel in Balsmeier (2008), Liz Lee-Kelley in Tim San-
key (2008), Binder (2009), Čuhlová in Yar (2018), Lippert in Dulewicz

264