Page 244 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava
kar potrjujeta Kaisa Henttonen in Kirsimarja Blomqvist (2005). Ugoto-
vili smo, da se je instantna oblika medsebojnega zaupanja med člani
v izbranem globalnem projektnem timu sicer vzpostavila že ob zače-
tnih virtualnih stikih, vendar se je po večinskem mnenju udeležencev
v raz iskavi medsebojno zaupanje popolnoma utrdilo šele ob prvem
osebnem stiku med slovenskim in kitajskim delom tima. Osebni stik
ima namreč pomembno vlogo tudi pri vzpostavljanju medsebojnega
poznanstva med člani projektnega tima, ki ga udeleženci v raziskavi
prav tako prepoznavajo kot dejavnik uspešnosti komuniciranja, čemur
pritrjujejo Tavčar idr. (2005), Maynard idr. (2018) ter Janine Hacker
idr. (2019). Osebni stik pri tem deluje kot katalizator, preko katerega
se medsebojno poznanstvo hitreje vzpostavi in utrdi.
Udeleženci v raziskavi so osebna poznanstva, ki izvirajo iz osebnega
stika, povezovali z visoko stopnjo medsebojnega zaupanja. Predhodno
osebno poznanstvo se izkaže predvsem koristno za kasnejšo učinkovitej-
šo virtualno interakcijo, kar potrjuje Maynard idr. (2018). V primeru glo-
balnih projektnih timov so geografske razdalje med posameznimi člani
običajno precejšnje; tako je osebni stik mogoče vzpostaviti zgolj preko
potovanj, ki pa so neizogibno povezana s stroški in časovnimi izgubami.
Vendar pa so identificirane neopredmetene koristi tovrstnih osebnih
stikov, kot so vzpostavljanje medsebojnih vezi, »povezovanje glasu z ob-
razom«, okrepitev medsebojnega zaupanja in priložnost za osebni razvoj
ter učenje o novih kulturah, posebej v začetni fazi projekta in ob ključnih
mejnikih, v primeru izbranega globalnega projektnega tima upravičile
finančni in časovni vložek, saj so se odrazile v okrepljenem občutku pri-
padnosti timu, boljšem sodelovanju članov in učinkovitejšem medseboj-
nem komuniciranju, s čimer se strinjajo tudi Linda S. Henderson (2004)
ter Mary Beth Pinto in Jeffrey K. Pinto (1990).
Z osebnim stikom med člani globalnega projektnega tima je tesno
povezan tudi pojem delo od doma. Delo od doma se je kot prevladu-
joča oblika dela v izbranem globalnem projektnem timu pojavilo šele
ob izbruhu pandemije koronavirusa. Pred izbruhom pandemije ta ob-
lika dela v izbrani organizaciji ni obstajala, po pogovorih z nekaterimi
njeni mi vodilnimi predstavniki je imela organizacija do opravljanja
dela od doma predhodno celo odklonilen odnos. Vzrok za to naj bi bile
predvsem omejene možnosti nadzora nad delom zaposlenih. Ob izbru-
hu pandemije je bila izbrana organizacija soočena s situacijo, ko je bil
prehod na delo od doma edina možnost za nadaljnje opravljanje dela,
zato je bila prisiljena »ugrizniti v kislo jabolko« in se prilagoditi situaci-

244