Page 244 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 244

10  Interpretacija in razprava
                kar potrjujeta Kaisa Henttonen in Kirsimarja Blomqvist (2005). Ugoto-
                vili smo, da se je instantna oblika medsebojnega zaupanja med člani
                v izbranem globalnem projektnem timu sicer vzpostavila že ob zače-
                tnih virtualnih stikih, vendar se je po večinskem mnenju udeležencev
                v raz iskavi medsebojno zaupanje popolnoma utrdilo šele ob prvem
                osebnem stiku med slovenskim in kitajskim delom tima. Osebni stik
                ima namreč pomembno vlogo tudi pri vzpostavljanju medsebojnega
                poznanstva med člani projektnega tima, ki ga udeleženci v raziskavi
                prav tako prepoznavajo kot dejavnik uspešnosti komuniciranja, čemur
                pritrjujejo Tavčar idr. (2005), Maynard idr. (2018) ter Janine Hacker
                idr. (2019). Osebni stik pri tem deluje kot katalizator, preko katerega
                se medsebojno poznanstvo hitreje vzpostavi in utrdi.
                  Udeleženci v raziskavi so osebna poznanstva, ki izvirajo iz osebnega
                stika, povezovali z visoko stopnjo medsebojnega zaupanja. Predhodno
                osebno poznanstvo se izkaže predvsem koristno za kasnejšo učinkovitej-
                šo virtualno interakcijo, kar potrjuje Maynard idr. (2018). V primeru glo-
                balnih projektnih timov so geografske razdalje med posameznimi člani
                običajno precejšnje; tako je osebni stik mogoče vzpostaviti zgolj preko
                potovanj, ki pa so neizogibno povezana s stroški in časovnimi izgubami.
                Vendar pa so identificirane neopredmetene koristi tovrstnih osebnih
                stikov, kot so vzpostavljanje medsebojnih vezi, »povezovanje glasu z ob-
                razom«, okrepitev medsebojnega zaupanja in priložnost za osebni razvoj
                ter učenje o novih kulturah, posebej v začetni fazi projekta in ob ključnih
                mejnikih, v primeru izbranega globalnega projektnega tima upravičile
                finančni in časovni vložek, saj so se odrazile v okrepljenem občutku pri-
                padnosti timu, boljšem sodelovanju članov in učinkovitejšem medseboj-
                nem komuniciranju, s čimer se strinjajo tudi Linda S. Henderson (2004)
                ter Mary Beth Pinto in Jeffrey K. Pinto (1990).
                  Z osebnim stikom med člani globalnega projektnega tima je tesno
                povezan tudi pojem delo od doma. Delo od doma se je kot prevladu-
                joča oblika dela v izbranem globalnem projektnem timu pojavilo šele
                ob izbruhu pandemije koronavirusa. Pred izbruhom pandemije ta ob-
                lika dela v izbrani organizaciji ni obstajala, po pogovorih z nekaterimi
                njeni mi vodilnimi predstavniki je imela organizacija do opravljanja
                dela od doma predhodno celo odklonilen odnos. Vzrok za to naj bi bile
                predvsem omejene možnosti nadzora nad delom zaposlenih. Ob izbru-
                hu pandemije je bila izbrana organizacija soočena s situacijo, ko je bil
                prehod na delo od doma edina možnost za nadaljnje opravljanje dela,
                zato je bila prisiljena »ugrizniti v kislo jabolko« in se prilagoditi situaci-


                            244
   239   240   241   242   243   244   245   246   247   248   249