Page 246 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava
torej med slovenskim in kitajskim delom. Po izbruhu pandemije koro-
navirusa pa so popolnoma virtualno obliko sodelovanja prevzeli tudi
člani tima, ki so pred tem sicer delovali na isti lokaciji in pretežno sode-
lovali preko osebnih stikov. Vendar pa so se tudi dislocirani člani izbra-
nega globalnega projektnega tima imeli priložnost medsebojno oseb no
spoznati preko službenih poti na Kitajsko pred izbruhom pandemije;
tako v našem preučevanem primeru nikakor ne moremo govoriti o po-
polnoma virtualnem projektnem timu. Ugotovili smo tudi, da je bilo
za izbran projektni tim zelo koristno, da se je osebni stik med člani
tima zgodil v začetni fazi projekta in tako postavil oz. utrdil temelje
nadaljnjega sodelovanja.
Večina članov izbranega globalnega projektnega tima pri prehodu
na popolnoma virtualno obliko dela ni poročala o posebnih težavah
in je komuniciranje tudi po prehodu primerljivo učinkovito, vendar so
imeli v danem primeru člani izkušnje predhodnih medsebojnih stikov.
Vprašanje, kako bi komuniciranje pri projektu potekalo v primeru, da
bi bil izbrani globalni projektni tim že od samega začetka popolnoma
virtualen, tako ostaja neodgovorjeno. Udeleženci v raziskavi se kljub
pretežno pozitivnim izkušnjam z delom od doma zavračali možnost,
da bi ta oblika dela popolnoma nadomestila tradicionalno. Kot ključno
oviro so poleg odsotnosti osebnega komuniciranja izpostavili pomanj-
kanje družbenih stikov.
Poleg tega so udeleženci osebne stike na delovnem mestu povezovali
tudi z višjo stopnjo inovativnosti, torej bi odsotnost osebnih stikov vo-
dila v manjšo inovativnost zaposlenih. Tako so predlagali hibridno reši-
tev, ki bi v primernem razmerju vključevala tako delo na lokaciji organi-
zacije kot delo od doma. Razmerje bi bilo pri tem odvisno predvsem od
potreb posameznega delovnega mesta v organizaciji oz., v kontekstu
projektnega dela, zadolžitev posameznega člana projektnega tima. Na
omenjen kompromisni način bi lahko tako zajeli večino prednosti obeh
oblik dela, hkrati pa v največji meri zajezili njune slabosti.
Eno ključnih vprašanj, ki smo si ga med raziskavo vedno znova zas-
tavljali, je, ali ima tehnologija potencial, da popolnoma nadomesti
osebne stike. Medtem ko nekateri avtorji (Gassmann in von Zedtwitz
2003; Tavčar idr. 2005; Mohd Yusuf 2012; Handgraaf idr. 2012) zago-
varjajo stališče, da je to ob uporabi bogatejših komunikacijskih kana-
lov, kot so npr. videopovezave, mogoče, se številni drugi (Patti, Gilbert
in Hartman 1997, 31; Ammeter in Dukerich 2002; Powell, Piccoli in Ives
2004; Henttonen in Blomqvist 2005; Henttonen in Blomqvist 2005;

246