Page 243 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Osebni stik 10.4
(1997, 31) ter Krumm idr. (2016) delovanje članov na isti geografski lo-
kaciji povezujejo z višjo frekvenco osebnih stikov.
Pozitivni učinek osebnega stika na komuniciranje v izbranem glo-
balnem projektnem timu je bilo sicer zaznati že pred izbruhom pande-
mije, ko smo pri članih izbranega globalnega projektnega tima na isti
lokaciji opažali odprtejše in pogostejše komuniciranje, ki se je odražalo
v višji stopnji povezanosti in medsebojnega sodelovanja kot pri disloci-
ranih, kar sovpada s predhodnimi ugotovitvami Anthonyja Leeja Patti-
ja, Jamesa Patricka Gilberta in Sandre Hartman (1997, 31), Anthonyja
P. Ammeterja in Janet M. Dukerich (2002), Jane Webster in Williama
J. K. Wonga (2008), Krumma idr. (2016) ter Iulie Dumitraşcu-Băldău in
Dănuţa Dumitraşcuja (2019).
Tako smo ugotovili, da so člani izbranega globalnega projektnega
tima, ki so sedeli pretežno v isti pisarni, izkazovali višjo stopnjo med-
sebojnega razumevanja in poznavanja ter so redneje in odprteje med-
sebojno komunicirali. Prav slednje je po našem mnenju botrovalo tudi
pojavu oddelčnih kultur v slovenski enoti izbrane organizacije. V času
izvedbe projekta so se znotraj slovenske enote organizacije člani izbra-
nega projektnega tima nekajkrat preselili, kar je vplivalo na frekvenco
medseboj nih osebnih stikov, pri čemer je upad količine osebnih stikov
vsakokrat privedel do upada dinamike komuniciranja. Osebni stik se
je znotraj izbranega projektnega tima pretežno vzdrževal preko for-
malnih srečanj, najpogosteje sestankov, le redkeje so se člani izbranega
globalnega projektnega tima namensko družili tudi neformalno.
Neformalne oblike komuniciranja med člani tima so vključevale po-
govore na hodniku, ob pisalni mizi, skupne kave ali obroke posame-
znih članov, pogosto pa so bili neformalni pogovori vtkani v delovne
vsebine, npr. kot uvod v sestanke tima. Med neformalna druženja pro-
jektnega tima lahko deloma uvrstimo tudi uvodni sestanek evropskega
dela projektnega tima in obiske evropskega dela projektnega tima na
Kitajskem. Udeleženci v raziskavi so premoščanje kulturnih razlik po
izbruhu pandemije koronavirusa označili kot težje v primerjavi z ob-
dobjem pred izbruhom, ko so bili osebni stiki med dislociranimi člani
izbranega projektnega tima vsaj deloma prisotni. Ugotovili smo tudi,
da je v začetni fazi projekta najpomembnejši stik med projektnim vod-
jo in razvojnim inženirjem, kasneje pa se jima pridružijo tudi ostale
funkcije pri projektu.
Osebni stik je povezan z drugim dejavnikom uspešnosti komunici-
ranja v globalnih projektnih timih, in sicer medsebojnim zaupanjem,

243