Page 248 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava
Henttonen in Blomqvist 2005). Nenazadnje pa nove tehnologije, ki iz-
boljšujejo izkušnjo virtualne prisotnosti, kot je npr. videopovezava,
odpirajo nove možnosti sodelovanja, vrzel med osebnim in virtualnim
komuniciranjem pa tako postaja čedalje manjša.

10.5 Načrt komuniciranja 10.5
Načrtovanje komuniciranja v globalnem projektnem timu po mnenju
udeležencev v raziskavi pozitivno prispeva k uspešnosti komunicira-
nja, saj med drugim izboljša deljenje informacij v projektnem timu,
preprečuje neželeno razkrivanje informacij ter izboljša jasnost vlog v
projektnem timu. Stališče udeležencev v raziskavi potrjujejo ugotovitve
številnih avtorjev (Fitzpatrick 1997; Gibson in Cohen 2003; Powell, Pi-
ccoli in Ives 2004; Ochieng 2008; Binder 2007; Frank Cervone 2014;
Kelvin-Iloafu 2016; Henderson, Stackman in Lindekilde 2016; Kennedy,
Sommer in Nguyena 2017; Caldas in Gupta 2017; Mikhieieva in Waid-
mann 2017; Burrows 2020). Ob tem se udeleženci v raziskavi strinja-
jo tudi z Ivete Rodrigues in Robertom Sbragio (2013) ter Kloppenborg
(2015), da je treba načrt komuniciranja pripraviti že v fazi načrtova-
nja projekta. Učinkovito komuniciranje Liz Lee-Kelly, Alf Crossman in
Anne Cannings (2004) opišejo kot točno, natančno in preprosto.
Pri opredelitvi načrtovanja komuniciranja so se udeleženci v razi-
skavi osredotočali predvsem na dogovor glede rabe komunikacijskih
kanalov glede na vsebino sporočila, opredelitev ciljev komuniciranja in
dokumentiranje projekta. V literaturi smo zaznali številne opredelitve
vsebine načrta komuniciranja na projektih. Cynthia Snyder Stack pole
(2013) tako v obvladovanje komuniciranja na projektu vključi pravo-
časno in primerno generiranje, zbiranje, distribucijo, hranjenje, prido-
bivanje ter razpolaganje s projektnimi informacijami. Ivete Rodrigues
in Roberto Sbragia (2013) v načrt komuniciranja vključita opredelitev
vlog posameznikov, njihove odgovornosti in dolžnosti, avtoriteto ter
komunikacijske kanale in protokole.
Project Management Institute (2017) med vsebine načrta projekt-
nega managementa uvrsti opredelitev razlogov za deljenje informacij,
odgovornih oseb, sprejemnikov informacij, časovni okvir in frekvenco
distribucije, predvidene metode in tehnologije prenosa informacije,
posebne zahteve komuniciranja z deležniki, pravila komuniciranja, kot
so npr. jezik, oblika in stopnja podrobnosti, časovne in stroškovne vire
za dejavnosti komuniciranja, proces eskalacij, slovar, diagram poteka,
omejitve komuniciranja ter smernice ali osnutke.

248