Page 20 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

2 Projektni management
no vplivajo na to, kako so projekti zasnovani v različnih disciplinah in
vrstah projektov ter kakšne vrste usposabljanj, izobraževanj in razvoja
projektnih vodij so potrebne in primerne. Projektni management kot
stroka v zadnjem času raste tako po številu znanstvenih objav kot tudi
po številu članov v njenih strokovnih institucijah (Abbasi in Jaafari
2018). Kljub vzpostavitvi profesionalnih organizacij ter naraščajočem
zanimanju tako stroke kot akademske sfere (Abbasi in Jaafari 2018) se
številni avtorji strinjajo, da raziskovanje projektnega managementa še
ni dobro razvito. Številni članki in raziskave v znanstvenih revijah, kot
je Project Management Journal, temeljijo na osnovni predpostavki, da
je projektni management metoda za reševanje kompleksnih organiza-
cijskih težav, kar raziskovanje na področju projektnega managementa
približno uvršča v optimizacijsko teorijo in aplikativno matematiko ter
v učni načrt inženirskih šol. Ta vidik projektni management obravnava
kot eno številnih metod za izvajanje dejavnosti organizacij. Vendar pa
je projektni management hkrati raziskovalno področje s potencialom,
da se različne discipline osredotočijo na osrednji pojav – projekte. Lah-
ko bi torej sklepali, da obstajata dve glavni teoretični tradiciji v razisko-
vanju projektnega managementa. Prva teorija ima intelektualne kore-
nine v inženirskih vedah in aplikativni matematiki ter jo bolj zanimajo
tehnike načrtovanja in metode, druga teorija pa ima korenine v druž-
benih vedah, kot so sociologija, organizacijska teorija in psihologija,
in jo zanimajo predvsem organizacijski ter vedenjski vidiki projektnih
organizacij (Söderlund 2004). Potreben je premik k večdisciplinarne-
mu projektnemu managementu (Rodrigues in Sbragia 2013).
Projektni management je obče opredeljen kot koordiniranje se-
rije nalog z namenom doseganja zastavljenega cilja, vendar kliče po
podrobnejši opredelitvi (FitzPatrick 1997). Tako ga Project Manage-
ment Institute (2017, 10; Kloppenborg 2015) opredeljuje kot aplikacijo
znanja, orodij in tehnik v okviru projektnih dejavnosti za doseganje
ciljev projekta. Nokes (2007) ga opredeli kot organizacijski proces, ki
zajema časovno omejeno prizadevanje doseči koristno spremembo
in dodano vrednost. Uresničuje se skozi procese, ki zajemajo inicia-
cijo, načrtovanje, izvajanje, spremljanje in nadziranje ter zaključeva-
nje (Kloppenborg 2015). Tinnirello (2000, 306) projektni management
opredeli kot znanja, orodja in tehnike nadzorovanja zahtev, zastavlja-
nja realnih ciljev, izdelave izvedljivih časovnic, opredelitve odgovorno-
sti in obvladovanja pričakovanj.

20