Page 22 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 22

2  Projektni management
                jasno opredelitev ciljev (Safapour, Kermanshachi in Kamalirad 2021).
                Projektni management naj bi za uspešno izvedbo projekta sledil meto-
                di PDCA (iz angl. Plan, Do, Check, Act, načrtuj, izvedi, preveri, ukrepaj)
                ki sovpada z načeli vitkosti organizacij (Rolstadås idr. 2014). Uporaben
                pristop pri definiranju ciljev je metoda SMART (iz angl. Specific, Mea-
                suarble, Achievable, Relevant, Time-Bound, specifičen, merljiv, dosegljiv,
                relevanten, časovno določen), ki projektnim vodjem pri postavljanju
                ciljev narekuje upoštevanje naslednjih meril (FitzPatrick 1997):

                  1. specifičen (jasna opredelitev cilja z uporabo natančnih pojmov),
                  2. merljiv (merila za dosego cilja),
                  3. dogovorjen (cilj morajo vsi deležniki razumeti),
                  4. realističen (cilj je z danimi sredstvi in v danem času mogoče do-
                    seči),
                  5. časovno opredeljen (časovna omejitev za doseganje cilja in more-
                    bitna odvisnost od drugih dejavnosti).



                2.1  Sodobne organizacije  2.1
                Tehnološki razvoj je spremenil relativno učinkovitost in konkurenč-
                nost različnih organizacijskih struktur in strategij. Velike, okorne or-
                ganizacije s strogo hierarhijo, ki izvirajo iz industrijske dobe, izgubljajo
                prevlado; kot uspešne se uveljavljajo manjše, spretnejše organizacije,
                rojene v globalnem okolju (Orr idr. 2011; Thamhain 2012; Dalcher
                2022, 8; Revutska in Antlová 2022; Nazmul Islam 2023). Naraščajoče
                število pogosto spreminjajočih se dejavnikov v okolju organizacije sili
                v neprestano prilagajanje. Današnje spremembe se dogajajo globalno
                in pokrivajo vse vidike organizacij – družbene, ekonomske, politične,
                tehnološke, kulturne idr. Sodobne organizacije se klestijo, zmanjšujejo
                obseg potovanj in si prizadevajo narediti več z manj viri (Bull Schaefer
                in Erskine 2012; Thamhain 2012).
                  Z višjo mobilnostjo in povezanostjo cena koordiniranja ter integri-
                ranja ponudnikov in storitev izven organizacij pada, kar omogoča več
                mreženja, partnerstev in zavezništev. Tako za sodobne organizacije
                postaja manj privlačno ponotranjiti nebistvene funkcije ali se zavezati
                fiksnim stroškom velikega števila zaposlenih. Delovna razmerja posta-
                jajo fleksibilnejša, kar velja celo v državah z močno tradicijo dolgotraj-
                nih delovnih razmerij. Pričakovano je, da bodo zaposleni v času kariere
                delovali v številnih različnih organizacijah, te pa se hitro preoblikujejo
                glede na spremembe v tehnologiji in konkurenčnem okolju (Orr idr.


                            22
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27