Page 221 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
ciranja v timu: »Za uspešno delo v timu se je potrebno dogovoriti, kaj
komunicirati in prek katerih kanalov, in potem to upoštevati.«
Vodja kitajskega dela izbranega globalnega projektnega tima je glede
veščin za uspešno komuniciranje v globalnih projektnih timih izposta-
vil specifično vlogo projektnega vodje, ki mora znati komuniciranje v
projektnem timu primerno načrtovati in vnaprej zastaviti cilje komu-
niciranja. Prav tako se mora znati posvetiti podrobnostim pri projektu,
vendar hkrati ohranjati širši pogled na celoten projekt. Med znanji in
veščinami, ki so potrebni za komuniciranje v globalnih projektnih ti-
mih, je omenil še znanje tujih jezikov, predvsem angleškega, ter vešči-
ne rabe IKT. Glede splošnega znanja angleškega jezika na Kitajskem je
povedal: »Odkar smo se pridružili WTO, moramo veliko poslovati glo-
balno. To se predvsem odraža v izobrazbi. Pred tem smo se angleščine
začeli učiti v zgodnji srednji šoli, pri približno dvanajstih letih. Sedaj
pa se angleščine učijo že pri šestih, ali celo štirih ali petih. Pri mojih
otrocih je tako.«
Tudi projektni vodja v drugem produktnem segmentu je med
intervju jem izpostavil nekatera specifična znanja in veščine, ki jih
morajo imeti člani globalnih projektnih timov. Tudi on je prepoznal
pomemb nost veščin rabe IKT, saj je v globalnih projektnih timih ko-
municiranje poglavitna dejavnost, ki primarno poteka virtualno. Poleg
tega je povedal, da še vedno opaža trend porasta virtualnega komuni-
ciranja v projektnih timih, ki se vse bolj zajeda v delež osebnega ko-
municiranja. V tem kontekstu je omenil veščine rabe videopovezave,
saj slednjo vidi kot trenutno najboljši način premostitve vrzeli med
osebnim in virtualnim komuniciranjem.
Glede specifične vloge in posledično potrebnih dodatnih veščin pro-
jektnega vodje v globalnem projektnem timu ugotavlja, da mora biti
ta zavzet, samoiniciativen ter prilagodljiv glede na raznolikost v timu,
vendar hkrati nepopustljiv glede sledenja skupnim ciljem: »Projektni
vodja mora razumeti razlike med člani projektnega tima. Mora biti pri-
lagodljiv, da se prilagodi tem razlikam, hkrati pa dovolj tog, da doseže,
kar je dobro za projekt. Nekakšna zmes prilagodljivosti in rigidnosti je
najpomembnejša, saj se tako prilagaja različnim kulturam, časovnicam
in načinom razmišljanj.« Medtem ko je zavzetost predvsem osebno-
stna lastnost posameznika, pa je občutek za določanje primernega rav-
notežja med prilagodljivostjo in togostjo v različnih situacijah nekaj,
kar je moč razviti le skozi prakso in izkušnje.

221