Page 226 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

9 Analiza podatkov
ter njihovega združevanja, kot predlagata Urban Kordeš in Maja Smr-
du (2015), pri čemer smo podatke analizirali ločeno glede na metodo
zbiranja. V naslednjem koraku smo primerjali združene kategorije,
izvirajoče iz različnih metod zbiranja podatkov ter identificirali prek-
rivajoče se kategorije. Te kategorije predstavljajo kategorije najvišjega
reda.
Skozi proces analize in medsebojne primerjave podatkov smo opre-
delili šest prekrivajočih se kategorij najvišjega reda, ki se pojavlja-
jo neodvisno od metode zbiranja podatkov. Te končne kategorije so
»deležniki komuniciranja«, »okolje komunikacijskega procesa«, »teme
komuniciranja«, »prenos sporočil«, »kodiranje in dekodiranje« ter »de-
javniki uspešnosti komuniciranja«.

Deležniki komuniciranja
Deležniki komuniciranja pri projektu so po mnenju udeležencev v raz-
iskavi in v pregledani literaturi bistvenega pomena za vzpostavitev ter
izvajanje procesov komuniciranja in tako eden osnovnih elementov
raziskave. Ker smo obravnavali komuniciranje v izbranem globalnem
projektnem timu, so bili ključni deležniki člani izbranega osnovnega
projektnega tima. Vendar pa projektni tim ni zaprt sistem in ga kot
takega ni moč obravnavati izolirano. Med ostalimi ključnimi deležniki
pri projektu, s katerimi je bil izbrani globalni projektni tim nenehno v
interakciji, izpostavljamo podrejeni in nadrejeni člen v avtomobilski
verigi, torej kupca in dobavitelje, ter predvsem deležnike znotraj ma-
tične organizacije, kot so člani razširjenega projektnega tima, vodstvo,
podporne službe, skupne službe in drugi projektni timi v organizaciji.
V kontekstu globalnih projektov je pri obravnavi deležnikov pri pro-
jektu pomembno izpostaviti predvsem dimenzijo kulturnih in jezikov-
nih razlik.

Okolje komunikacijskega procesa
Deležniki komuniciranja so po mnenju udeležencev v raziskavi in v
pregledani literaturi umeščeni v okolje komunikacijskega procesa, kjer
komuniciranje poteka. Bistvena elementa okolja komunikacijskega
procesa sta prostor in čas. Predvsem v povezavi z globalnimi projektni-
mi timi se pojavlja koncept prilagodljivosti, kar pomeni, da tako delov-
ni čas kot prostor nista več togi, neokretni, omejeni in ozko definirani
postavki, temveč vse bolj težita k prilagajanju, spreminjanju in širši,
kompleksnejši opredelitvi. Ključno vlogo pri tem ima virtualizacija, ki

226