Page 217 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
lo premostiti kulturo pregrado v timu. Četudi so slovenska, nemška
in kitajska kultura v osnovi zelo različne, se to pretežno ni negativno
odražalo pri uspešnosti komuniciranja v timu, saj so bili člani izkuše-
ni glede dela v globalnih projektnih timih ter odprti za sprejemanje
raznolikosti.
Med opazovanjem izbranega globalnega projektnega tima smo mo-
tiviranost prepoznali kot ključen dejavnik uspešnosti komuniciranja
(9. 11. 2020 VK1). Namesto izraza »motiviranost« smo od članov izbra-
nega projektnega tima velikokrat slišali izraz »pripravljenost za komu-
niciranje« ali »pripravljenost za deljenje informacij«. Posebej slovenski
člani so tako občasno potarnali, da kitajski kolegi »niso pripravljeni«
deliti informacij z njimi.
Nenazadnje smo kot dejavnik uspešnosti komuniciranja v izbranem
globalnem projektnem timu prepoznali osebni stik (19. 10. 2020 VK2;
26. 10. 2020 VS2), posebej v začetni fazi projekta. Določene naloge pri
konkretnem projektu, kot npr. delo na proizvodni liniji, je bilo mogo-
če kakovostno opraviti zgolj preko osebne prisotnosti. Vendar pa smo
obenem prepoznali tudi številne prednosti virtualnega komuniciranja
pred osebnim, predvsem v prilagodljivosti lokacije in delovnega časa
(27. 10. 2020 VK1), zmanjšanju stroškov komuniciranja ter dosegljivo-
sti sogovor nikov.
Poleg tega je virtualno komuniciranje postavilo osnovo novi obliki
dela, ki se je ob vzvodu pandemije koronavirusa pospešeno začela uve-
ljavljati v organizacijah po vsem svetu, vključno z izbranim globalnim
projektnim timom, in sicer delu od doma. Z namenom optimalnega
izkoriščanja prednosti in premoščanja slabosti obeh načinov komuni-
ciranja so udeleženci v raziskavi predlagali, da bi člani globalnih pro-
jektnih timov organizacije v prihodnje svoje delo opravljali deloma od
doma, deloma na lokaciji organizacije (16. 12. 2020 VK2). Pri tem bi se
delež dela v pisarni prilagajal glede na naravo načrtovanih dejavnosti
posameznega člana.
V izbranem globalnem projektnem timu je komuniciranje potekalo
v angleškem jeziku, ki ni bil materni jezik nobenega od članov. Zato je
bilo znanje angleškega jezika, tudi poznavanje specifičnega tehničnega
in ekonomskega izrazoslovja, zelo pomembno za proces komunicira-
nja (7. 1. 2021 VK1; 19. 10. 2020 VK1; 9. 11. 2020 VK1). Poleg znanja
jezikov smo kot dejavnike uspešnosti komuniciranja identificirali še
številna druga potrebna znanja in veščine, ki jih podrobneje analizira-
mo v naslednjem poglavju.

217