Page 212 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 212

9  Analiza podatkov
                stil  še  posameznikov  način  komuniciranja  in  jasno  postavljene  cilje
                komuniciranja, pri čemer je slednji dejavnik posebej pomemben za
                projektne vodje.
                    Pred vsako komunikacijo z ostalimi člani tima se moraš vnaprej
                    pripraviti in si zastaviti cilje komuniciranja. Vprašati se moraš,
                    kaj hočeš s komuniciranjem doseči. To je pomembno tudi pri skli-
                    cevanju sestankov; cilj sestanka mora biti jasen, drugače gre za
                    zapravljanje časa. Če delaš kot projektni vodja, nisi samo član pro-
                    jektnega tima. Si vodja. Ne gledaš ozko – na posamezne naloge,
                    ampak širše.
                  Nenazadnje pa je v smislu uspešnosti komuniciranja omenil tudi
                vlogo medsebojnega zaupanja. Ocenjuje, da je bilo v primeru izbra-
                nega globalnega projektnega tima slednje dokončno vzpostavljeno ob
                prvem osebnem srečanju celotnega tima na Kitajskem.
                  Projektni vodja v drugem produktnem segmentu je med dejavniki
                uspešnosti internega komuniciranja v globalnih projektnih timih naš-
                tel primernost komunikacijskih kanalov, prisotnost osebnega stika,
                jasnost vlog v projektnem timu in medsebojno zaupanje. Med kanali
                komuniciranja na projektu je po njegovem mnenju osebno komunici-
                ranje najučinkovitejše, saj je ta oblika »v naši, človeški naravi.« Primer-
                nost komunikacijskih kanalov je po njegovem mnenju odvisna tudi
                od kultur sogovornikov. Tudi jasnost vlog v projektnih timih je po-
                memben dejavnik, ki pogojuje uspešnost internega komuniciranja. Ta
                jasnost je po njegovih izkušnjah v azijskih državah nižja kot v Evropi.
                Tudi pri delu v izbrani organizaciji opaža, da dejanski nabor nalog po-
                sameznika pogosto presega tistega, ki je opredeljen »na papirju«. Poleg
                tega posamezniki pogosto prevzemajo več vlog hkrati in tako nadome-
                ščajo vrzeli v projektnih timih.
                  Zaupanje med posamezniki  je osnova učinkovitemu komunicira-
                nju, vendar sogovornik opaža, da se v primeru virtualnih projektnih
                timov to vzpostavlja dalj časa pa tudi na drugačni osnovi. Medtem ko
                ima pri vzpostavljanju zaupanja v tradicionalnih timih bistveno vlogo
                neformalno komuniciranje, se v primeru virtualnih projektnih timov
                zaupanje vzpostavlja pretežno na osnovi pozitivnih izkušenj pri sode-
                lovanju: »Zaupanje na virtualnih projektih se vzpostavi počasneje in
                na osnovi rezultatov dela. Ko napišem elektronsko sporočilo, dobim od
                nekoga odgovor. In on dobi odgovor od mene. Na ta način se vzpostav-
                lja vzajemno zaupanje.«


                            212
   207   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217