Page 208 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 208

9  Analiza podatkov
                člani projektnega tima. To se lahko vzpostavi na različne načine, bodi si
                virtualno bodisi osebno. Kot je povzela: »Pomembno je poznati obraz
                sodelavca.«
                  Medsebojna poznanstva v projektnem timu, ki izvirajo iz osebnega
                stika, povezuje z visoko stopnjo zaupanja:

                    Menim, da je sodelovanje veliko bolj učinkovito, če se z ostalimi
                    poznaš. Osebni stik je tako najpomembnejši na začetku projekta,
                    vendar tudi v času trajanja in ob zaključku. Zaupanje je teže zgra-
                    diti virtualno kot v živo. Poznavanje ljudi preko osebnega stika
                    olajša vzpostavljanje zaupanja in je lažje kot npr. preko Teamsa.
                  Hkrati o specifični obliki zaupanja, ki se vzpostavi virtualno, pove
                sledeče: »Kakovost zaupanja prek virtualnih interakcij je lahko enaka
                kot prek osebnega stika, le bolj krhka. Če nekdo izda to zaupanje, se
                veliko težje znova vzpostavi virtualno.
                  Medkulturne kompetence članov projektnega tima, posebej v glo-
                balnih projektnih timih, po njenem mnenju tudi pomembno prispeva-
                jo k uspešnosti komuniciranja v globalnih projektnih timih. »Ni vsak-
                do sposoben dela v globalnih projektnih timih. Lahko bi temu rekli
                kulturna inteligenca, ki je tako prirojena kot pridobljena. Ne more biti
                vsakdo član globalnega projektnega tima, moraš biti odprt za delo s
                pri padniki drugih kultur. Tega ne more vsak.« Med dejavniki tveganja
                za uspešnost komuniciranja v globalnih projektnih timih je zaznala
                premaj hno frekvenco, nerednost oz. neažurnost komuniciranja.
                  Primernost komunikacijskega kanala, predvsem delež osebnega ko-
                municiranja med člani projektnega tima, se po njenem mnenju prav
                tako odraža v uspešnosti komuniciranja. Glede slabosti popolnoma vir-
                tualnega komuniciranja pove, da je na ta način težko zagotavljati polno
                pozornost sogovornikov, saj ti med virtualnimi konferencami pogosto
                počnejo druge stvari. Sama je imela pogosto občutek, da nima polne
                pozornosti ostalih članov izbranega globalnega projektnega tima. Zato
                meni, da tehnologija ne bi smela postati pomembnejša od osebnih sti-
                kov. Predlaga neko hibridno rešitev, ki bi med člani globalnih projek-
                tnih timov vključevala tako virtualno kot osebno komuniciranje. Tudi
                veščine rabe IKT članov globalnih projektnih timov po njenem mnenju
                prispevajo k uspešnosti komuniciranja; posebej izpostavi privajenost
                na rabo videopovezave med virtualnimi konferencami.
                  Vodja enega od produktnih segmentov v organizaciji je med dejav-
                niki uspešnosti internega komuniciranja v globalnih projektnih timih


                            208
   203   204   205   206   207   208   209   210   211   212   213