Page 209 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
omenil zaupanje, medsebojno poznanstvo in osebni stik ter jih tudi
smiselno medsebojno povezal:

Zaupanje v globalnih projektnih timih je zelo pomemben dejav-
nik. Zelo težko ga je vzpostaviti preko virtualnih sestankov, zato
je pomemben osebni stik ob začetku sodelovanja. Zaupanje je zelo
pomembno, da lahko ljudje na sestankih odprto govorijo. Menim,
da je za uspešno komuniciranje zelo pomembno tudi medsebojno
poznavanje, predvsem kako se drugi obnašajo, kaj pričakovati. Če
je oseba, s katero komuniciraš, »black box«, zelo težko sodeluješ.

Dejavnikom uspešnosti je dodal tudi rednost komuniciranja oz., kot
se je izrazil sam, »ustvarjanje priložnosti, da se izpostavi katera koli
tema«. Hkrati je povedal, da je za uspešnost komuniciranja na global-
nih projektih pomembno tudi dokumentiranje dogovorov v pisni ob-
liki. Pomembno je, da so vsi dogovori zapisani in predstavljajo osnovo
nadalj njim dejavnostim: »Pri tem ni pomembno, ali gre za osebno ali
virtualno srečanje. Pomembno pa je, da se na koncu sestanka pripra-
vi zapisnik. Oblika ni toliko pomembna, važno pa je, da so dogovori
zapisani in predstavljajo temelj nadaljnjim aktivnostim.« Prav tako k
uspešnosti komuniciranja v globalnih projektnih timih pripomore vsaj
občasna osebna interakcija. Če je mogoče, naj bi se tako tim vsaj občas-
no sestal tudi osebno. K učinkovitosti komuniciranja po njegovi oceni
bistveno pripomore zavedanje članov projektnega tima, da je komuni-
ciranje veščina, ki se jo je treba naučiti in jo nenehno izboljševati.
Inženir projektne tehnologije je med dejavniki uspešnosti komuni-
ciranja v izbranem projektnem timu omenil primernost komunikacij-
skega kanala glede na vsebino, prisotnost osebnega stika, odprtost in
poštenost komuniciranja, zaupanje, motiviranost za komuniciranje,
jezik in izrazoslovje, veščine komuniciranja in rabe IKT, kulturno inte-
ligenco ter načrtovanje komuniciranja. Pri tem je izpostavil predvsem
vlogo posameznikove motiviranosti: »Vendar dokler je želja, da se dva
razumeta, se bosta razumela. Lahko pa govorita isti jezik v knjižni ob-
liki, vendar če se nočeta razumeti, se ne bosta.« Osebno komuniciranje
je po njegovem mnenju primerno predvsem v začetni fazi projekta in
omogoča kasnejši prehod na virtualno komuniciranje.
Hkrati je osebno komuniciranje primeren kanal v konfliktnih situa-
cijah, ki se pojavijo pri projektu. Odprtost in poštenost komuniciranja
sta pomembni za vzpostavitev ter ohranjanje zaupanja v projektnem
timu. Pri delu v izbranem globalnem projektnem timu je opazil, da ko-

209