Page 207 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
zato mora imeti ustrezne osebnostne in vodstvene lastnosti. Odprtost
za komuniciranje pri posameznih članih projektnega tima je po nje-
nem mnenju delno odvisna od kulturnega ozadja in posameznikovih
osebnostnih lastnosti: »Člani morajo biti sposobni komunicirati in
razreševati zadeve neposredno drug z drugim, brez vpletanja funkcij-
skih šefov.« Odprto, pregledno in dosledno komuniciranje je pogoj za
vzpostavitev timskega duha ter medsebojnega zaupanja v projektnem
timu. Osebni stik je posebej pomemben v začetni fazi projekta, ob
vzpostavitvi, kasneje pa komuniciranje v projektnem timu lahko ena-
kovredno teče tudi virtualno.
Pri motiviranosti članov projektnega tima je v kontekstu finančnih
spodbud omenila pomanjkljivost v organizaciji, saj projektni vodja
nima formalne avtoritete oz. neposrednega vzvoda za motiviranje čla-
nov projektnega tima. V zvezi s splošno kulturo projektnega manage-
menta v organizaciji je povedala: »Šest ali sedem let nazaj pa se je še
pisalo dokumentacijo, kaj je projektni management, kaj je projektni
tim. Projektna kultura, projektni duh, to je proces – da ljudje vejo, kaj
so projekti, zakaj so vključeni na projektih, zakaj je njihovo delo po-
membno.«
Tudi nasploh je izrazila nestrinjanje s trenutnim plačnim sistemom
v organizaciji, predvsem z vidika napredovanj in nagrajevanj za uspeš-
nost. S tem povezuje tudi precejšnjo fluktuacijo v organizaciji v zad-
njem času. Hkrati pa je povedala, da v projektnih timih obstajajo tudi
številni nefinančni motivacijski dejavniki, kot so ponos, želja po prido-
bivanju izkušenj, osebni rasti ipd. Pri tem omeni, da ima pri motivira-
nosti posameznika vlogo tudi njegova starost.

Nekateri te energije nimajo in jih je težko oz. nemogoče ustrezno
motivirati za delo. Kot projektni vodja je s takimi ljudmi zelo tež-
ko delati, ker nimajo interesa. Na trepalnice se ne moreš postaviti.
V naših timih so pretežno mladi ljudje, je lažje. Pri starejših pa
pride do razhajanj v načinu dela, mentaliteti, generacijah, veliko
je različnih vidikov.
Prodajnica je med dejavniki uspešnosti komuniciranja v izbranem
projektnem timu izpostavila razpoložljivost IKT, prisotnost osebnega
stika, kulturno inteligenco, osebne odnose med člani projektnega tima
in doslednost komuniciranja v timu. Predvsem vlogo IKT izpostavi kot
ključno, saj »vse delo v globalnih projektnih timih temelji na IKT«. Na-
dalje je kot dejavnik uspešnosti navedla medsebojno poznanstvo med

207