Page 205 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
timu. Virtualno komuniciranje po njegovem mnenju delno pomaga
premostiti te ovire, saj gre za »manj osebne« kanale. Sam pri delu raje
sodeluje s temperamentnimi značaji, saj se kljub občasni konfliktnosti
»z njimi lažje zmeniš, so bolj energični, prej prideš do rešitve«.
Kot dejavnik uspešnosti izpostavi tudi timski duh, ki je posledica
sproščenih odnosov, in prijateljsko vzdušje med člani projektnega
tima. Pri tem omeni, da je znotraj oddelka tehnologije v izbrani organi-
zaciji timski duh zelo prisoten, medtem ko med posameznimi oddelki
znotraj organizacije opaža številne ovire pri sodelovanju, celo tekmo-
valnost. Nenazadnje omeni tudi pomen osebnega stika za uspešnost
komuniciranja:
V kolikor gre za nadrejenega, prilagodim način komuniciranja,
osebno odnos ne pride v poštev, ker čutim, da je nadrejeni. Z
enako rangiranim pa imam prvotno neko distanco, nato pa
zadeve stečejo, ko ga osebno spoznaš. V naši pisarni, kjer smo vsi
skupaj, je sicer tudi hierarhija; vendar je drugače, če s človekom
delaš osem ur na dan in ga osebno poznaš. Veš, na kak način se
lahko zafrkavaš, četudi je tvoj šef. Če pa je iz druge službe, pa
to ni mogoče. Tak odnos je mogoče vzpostaviti samo, če se prej
osebno spoznaš.
Prav upad osebnih stikov sam vidi kot najnegativnejšo posledico
pandemije koronavirusa za interno komuniciranje v izbranem global-
nem projektnem timu: »Kar se tiče sodelovanja s Kitajci, pa je covid
prinesel slabe stvari. In sicer zato, ker je zdaj problem priti na Kitaj-
sko.« Posebej pri specifičnih nalogah, kot so pregledi in presoje na pro-
izvodnih linijah, namreč po njegovem prepričanju nobena tehnologija
ne more nadomestiti osebnega stika: »Ob osebnem stiku vidiš več po-
drobnosti, širšo sliko težav pa tudi načinov, kako te odpraviti. Če pa je
to virtualno, si pozoren na eno stvar, ki ni nujno glavni vzrok.«
Projektni nabavnik prav tako meni, da tehnologija ne more nado-
mestiti osebnih stikov, ki so za komuniciranje »bolj učinkoviti«, saj
»komuniciranje poteka bolj gladko in vodi k boljšemu medsebojnemu
razumevanju«. Kot dejavnike uspešnosti komuniciranja v izbranem
globalnem projektnem timu izpostavi osebni stik, jezik, zaupanje,
jasnost vlog in razpoložljivost IKT. Ključen dejavnik uspešnosti ko-
municiranja v globalnih projektnih timih je zanj jezik. Komuniciranje
je tako najučinkovitejše med posamezniki z istim maternim jezikom.
Tudi za upanje je v globalnih projektnih timih po njegovem mnenju

205